Nataša KAVČIČ

Kadelne in slikarske prvine na listinskem gradivu 1351−1500 iz Arhiva Republike Slovenije. Povzetek doktorske disertacije

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino

Mentorica: red. prof. ddr. Nataša Golob; 198 strani s slikovnim gradivom

Doktorska disertacija se posveča vprašanju pojava, razvoja in formalnih danosti t. i. kadelnih inicial ter drugega kaligrafskega in slikarskega okrasa na listinskem gradivu v letih 1351–1500 iz Arhiva Republike Slovenije (2642 obravnavanih arhivskih enot). Razdeljena je na tri vsebinske sklope. Poglavja prvega so namenjena zlasti teoretičnim osnovam in opredelitvam strokovnega izrazja (srednjeveška listina, iluminirana oziroma okrašena listina, pisar/notar, pisarna/notariat itd.), posebna pozornost pa je posvečena vprašanju avtorja listinskega okrasa ter kraja in časa njegovega nastanka. Drugi vsebinski sklop vključuje definicije, natančno evidenco in umetnostnozgodovinsko vrednotenje likovnih prvin v raziskovanem listinskem fondu ter opis razvoja okrasnih elementov po vnaprej definiranih skupinah listin: listine izstaviteljev z današnjega slovenskega ozemlja (grofje Celjski in Goriški), listine nemške cesarske pisarne (Karel IV. Luksemburški in Sigismund Luksemburški ter Friderik III. Habsburški in Maksimilijan I. Habsburški) ter listine cerkvenih izstaviteljev (papeži in oglejski patriarhi). Zadnji vsebinski sklop disertacije je posvečen vrednotenju pridobljenih rezultatov raziskave.

Analiza okrasnih elementov v izbranem listinskem fondu je pokazala, da so se likovne prvine stalno spreminjale, spremembe pa so bile časovno pogojene in ob tem v veliki meri odvisne od osebnega vpliva izstavitelja, preferenc pisarja in prejemnikovih želja. Natančna in celostna analiza vseh vidikov listinskega okrasa ter njegove fizične strukture pa je poleg tega dodatno osvetlila delovne procese v srednjeveški pisarni in srednjeveški iluminatorski delavnici. Raziskava je vključevala tudi iskanje vzporednic v sočasnem listinskem in rokopisnem gradivu iz Slovenije in drugih srednjeevropskih krajev (predvsem z Dunaja in iz Prage), ki je nastalo v dvorskih pisarnah, mestnih notariatih ali samostanskem okolju. Pri tem je bila posebna pozornost namenjena velikemu pomenu, ki ga ima obravnava listinskega okrasa za raziskovanje rokopisnega slikarstva. V disertaciji je bil listinski okras ovrednoten še v povezavi s političnimi stremljenji izstavitelja in prejemnika dokumenta. Pokazalo se je, da so okrasne prvine v listinah pomemben kazalnik njihovega družbenopolitičnega statusa, s tem pa pomemben člen v javnem komuniciranju in jasen izraz dvorske pisne kulture. Ugotovitve doktorske disertacije ustvarjajo temelje za poglobitev dosedanjega razumevanja srednjeveške listine, ki jo klasična diplomatika definira zgolj kot zapis o preteklem dogodku pravne narave.