Martina MALEŠIČ
Pomen skandinavskih vplivov za slovensko stanovanjsko kulturo. Povzetek doktorske disertacije
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino
Mentor: izr. prof. dr. Matej Klemenčič; somentorica: izr. prof. dr. Petra Čeferin; 179 strani s 74 stranmi slikovnega gradiva
Čas po koncu 2. svetovne vojne so zaradi razdejanja, ki ga je ta pustila za seboj, tako kot v ostalih jugoslovanskih republikah in drugod po svetu tudi v Sloveniji zaznamovale pospešena vsesplošna obnova in z njo povezane velike družbenopolitične ter gospodarske spremembe. Arhitektura je v takšnih okoliščinah igrala pomembno vlogo, saj je iskala učinkovite, ekonomsko primerne in ideološko ustrezne rešitve za obnovo porušenih mest in naselij, gradnjo industrijskih objektov, načrtovanje novih mest in reševanje problema pomanjkanja stanovanj. Arhitekturno dejavnost povojnega časa je okrepila nova generacija arhitektov, ki jo je sprva gnala povojna obnova, od začetka petdesetih let dalje pa jo je dodatno spodbudilo živahno arhitekturno dogajanje v zahodni Evropi in Združenih državah Amerike. Slovenski arhitekti so se vzporedno z odpiranjem državnih mej proti Zahodu in izboljševanjem finančnih okoliščin vedno bolj ozirali za svežimi idejami iz tujine, iz Velike Britanije, Italije, Zahodne Nemčije in z Nizozemske ter iz skandinavskih držav. Predvsem vplivi slednjih so glede na pričevanja in strokovno literaturo predstavljali pomemben del slovenske arhitekturne zgodovine. Skandinavske države so slovenske arhitekte navduševale z izredno dobro razvito stanovanjsko politiko in s stanovanjskim standardom, ki ga je dosegla, zato so se vplivi zgoščevali predvsem na področju stanovanjske gradnje, notranje opreme, stanovanjskih raziskav in stanovanjske vzgoje, torej na krovnem področju stanovanjske kulture.
Namen doktorske disertacije je odgovoriti na vprašanja, zakaj in v kakšnih okoliščinah je prišlo do teh vplivov ter kakšen je bil njihov pomen za razvoj slovenske povojne stanovanjske kulture. Doktorska naloga je sestavljena iz treh delov. Prvi del predstavi širši kontekst prevzemanja skandinavskih zgledov. S tem vzpostavlja polje za primerjalno analizo družbenopolitičnih okoliščin ter razvoja stanovanjske gradnje v skandinavskih državah in v Jugoslaviji v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja. Poleg tega predstavi tudi, kako se je vzpostavil skandinavski model stanovanjskega standarda in kako je odmeval v mednarodnem prostoru. V orisu jugoslovanske situacije se pridružita še vprašanje skandinavskega vpliva na druge jugoslovanske narode ter posledično analiza percepcije in reprezentacije slovenske arhitekture znotraj jugoslovanskega konteksta.
Drugi del disertacije predstavi zgodovino in okoliščine slovenskih povezav s Skandinavijo. V nadaljevanju se osredotoči na slovenske arhitekte, ki so v petdesetih in šestdesetih letih množično odhajali na študijsko prakso, delo ali zgolj potovanje predvsem na Švedsko, pa tudi na Finsko, Dansko in Norveško. Poleg tega so o Skandinaviji brali v strokovnih publikacijah, v arhitekturnih revijah, si njeno arhitekturo ogledovali na razstavah, s Skandinavci pa so se srečevali tudi osebno, v obliki meddržavnih sodelovanj, skupnih posvetovanj in medsebojnih obiskov. Sledi pregled in analiza prisotnosti skandinavske tematike v sočasni arhitekturni publicistiki.
Tretji del naloge obsega seznam področij, v povezavi s katerimi slovenska strokovna literatura najpogosteje navaja skandinavske vplive. V podpoglavjih, kot so urbanizem, nove oblike stanovanjskih tipov in notranja oprema doma, so zbrani ključni primeri, ob katerih so bili vplivi najpogosteje opaženi. Pri vsakem primeru so opisani vzorec oziroma vpliv, njegova interpretacija v slovenskem prostoru in njeno mesto v razvoju slovenske stanovanjske kulture.
