Ines UNETIČ

Vrtna umetnost na Kranjskem v 18. in 19. stoletju. Povzetek doktorske disertacije

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino

Mentorica: izr. prof. dr. Metoda Kemperl; 469 strani s slikovnim gradivom

Z vključevanjem širšega konteksta vrtne umetnosti in z raziskovanjem njenih objektov sem v doktorski nalo­gi skušala predstaviti, kakšno je bilo stanje v oblikovanju zelenih površin (ki so bile namenjene okrasu, ugodju in reprezentanci) na Kranjskem v 18. in 19. stoletju.

V uvodnem delu naloge sem najprej predstavila terminologijo oziroma posamezne izraze, kot so vrtna umetnost, oblikovane zelene površine, vrt, park in drugi, nato sem opredelila stanje raziskav, postavila hipoteze in predstavila metodologijo. Arhivski viri, sočasna in sodobna literatura so mi bili za osnovo pri preučevanju vrtne umetnosti na Kranjskem, zato sem v zadnjem delu tega poglavja pred­stavila preučevano arhivsko in slikovno gradivo. V nadaljevanju besedila sem orisala družbene razmere v Evropi in na Kranjskem v obravnavanem časovnem obdobju ter umetnostne tokove na področju obli­kovanja zelenih površin od renesanse do 19. stoletja.

Na vrtno umetnost na Kranjskem v 18. in 19. stoletju je vplivalo več dejavnikov, med kateri­mi sem posebej poudarila vlogo naročnika, vrtnoarhitekturne traktate, »vrtno« literaturo ter vrtnega arhitekta oziroma vrtnarja, zanimal pa me je tudi odnos vrtnih zasnov do naravnih, geomorfoloških in urbanih danosti. Med naročniki sem posebej izpostavila nekatere plemiče (Ernesta Amadeja grofa Attemsa, Leopolda Karla grofa Lamberga, Franca Henrika barona Raigersfelda, barona Žiga in Karla Zoisa, Jožefa barona Erberga in Riharda Ursinija grofa Blagaja) ter okvirno opredelila vlogo meščanstva v vrtni umetnosti na Kranjskem. Med literaturo z »vrtno« vsebino sem predstavila nekatere rokopise kranjskih plemičev in »vrtno« literaturo, ki bi jo našli v kranjskih plemiških knjižnicah. Ukvarjala sem se tudi z dejavnostjo in izobrazbo vrtnarja v srednjeevropskem prostoru ter na Kranjskem, pa tudi z rastlinami, ki so rasle v kranjskih vrtovih in so jih iz tujine naročali večinoma plemiči ter izobraženci, zanje pa so skrbeli vrtnarji.

Glede na pridobljene podatke sem nato iskala vplive iz evropskega prostora in razčlenjevala slogovni razvoj na Kranjskem v 18. in 19. stoletju. V tem poglavju sem preučevane oblikovane zelene površine predstavila glede na čas (najprej so predstavljene zasnove iz 18. stoletja, nato iz poznega 18. in iz 19. stoletja) oziroma glede na slog in posamezne elemente vrtnih zasnov (baročne in krajinske vrtne zasnove, kiparski okras, štafaže itn.). Zanimalo me je tudi, v kolikšni meri se je v 19. stoletju na Kranjskem obdržal baročni slog oziroma v kolikšni meri ga je izpodrinil novi, krajinski slog (analiza je narejena na podlagi preučevanih oblikovanih zelenih površin, ki so predstavljene v katalogu). Poleg omenjene analize sem v tem poglavju podala tudi delitev krajinskega sloga in primere kranjskih obli­kovanih vrtov razvrstila v novoopredeljene kategorije.

Ugotovitve in rezultate raziskave sem predstavila v Sklepu, ki mu sledi Katalog s šestdesetimi kataložnimi enotami, pri čemer vsako enoto sestavljajo osnovni podatki o oblikovani zeleni površini oziroma o objektu, ob katerem je ta urejena (ime, katastrska občina in oris lastništva), opis površine v poznem 17., 18. in 19. stoletju, kratka oznaka današnjega stanja ter seznam literature, ki obravnava preučevani objekt.

Poglavji Slovar uporabljenih pojmov in Transkripcija arhivskih virov predstavljata dopolnilo k besedilu naloge; tu so natančneje predstavljeni nekateri izrazi, ki jih v besedilu nisem posebej raz­členjevala, in tudi dva prepisana arhivska dokumenta, na katera se večkrat navezujem v besedilu naloge. Nalogo sklene zadnje poglavje s seznamom pregledanega arhivskega gradiva in uporabljene literature.