Zadnje raziskave piranske župnijske cerkve so prispevale k novim spoznanjem, s katerimi je mogoče natančneje slediti stavbni zgodovini in opredeliti dela mojstrov, ki so sodelovali pri gradnji novega cerkvenega kompleksa (1). Kljub več kot desetletje trajajočim sporom med Pirančani, so se ti ob koncu 16. stoletja pomirili in se le odločili, da bodo na vzpetini nad mestom zgradili nov cerkveni kompleks, ki bo mestu v ponos. Novo cerkev so postavili na lokaciji srednjeveške, že razpadajoče zgradbe. Sočasno z gradnjo cerkve so za njo postavili še dve novi stavbi: samostojno stoječ zvonik in krstilnico, pred tem pa je bilo nujno utrditi brežino vzpetine. Za gradnjo nove cerkve je bila odločilna pobuda apostolskega vizitatorja, veronskega škofa Agostina Valiera, ki je leta 1580 obiskal Piran (2), po Paolu Naldiniju pa se je sama gradnja nove cerkve pričela 25. januarja 1592 (3).  Kljub temu, da je cerkev upoštevala tlorisne razsežnosti stare cerkve, so bile nove, temeljite spremembe med ključnimi vzroki, da se je gradnja cerkve zavlekla vse do leta 1614, ko so dokončali novo apsido, medtem ko sta bila zakristija in zvonik še v gradnji (4).

Preberite več: Mojca MarjAna Kovač: "Maestro Bonfante Torre taiapiera quondam maestro Stefano" - 1601,...