Ko je Emilijan Cevc v svoji knjigi o srednjeveški plastiki na Slovenskem leta 1963 pisal o kipu Križanega iz cerkve sv. Bassa v Kopru, ni mogel prezreti dvojnosti med konzervativno, še romansko zasnovo njegovega telesa, ki jo zaznamujejo togost in frontalnost korpusa, dolga simetrično oblikovana perizoma ter vzporedni nogi, in položajem ter oblikovanjem glave in rok, ki že naznanjata gotski realizem in ekspresivnost (1).  Na podlagi sodobnejših elementov je Križanega datiral v pozno 13. stoletje. Do podobnih ugotovitev je prišel tudi Joško Belamarić, ki se je pridružil Cevčevi dataciji in hkrati opozoril na vrsto romanskih in zgodnjegotskih upodobitev Križanega v Istri in Furlaniji ter ugotovil, da je koprskega prav zaradi slogovne dvojnosti težko uvrstiti v omenjeno razvojno vrsto (2).  Nedavni restavratorski poseg je pokazal upravičenost dileme obeh piscev.

Preberite več: Samo Štefanac: Križani iz cerkve sv. Bassa v Kopru