Katra MEKE

Seminar o Robertu Longhiju na Fondazione Federico Zeri v Bologni

Il mestiere del conoscitore Roberto Longhi

24.–26. september 2015, Fondazione Federico Zeri, Università di Bologna, Bologna

Tridnevni specialistični seminar, ki je potekal v glavnem in največjem mestu Emilie Romagne ter domu najstarejše univerze na svetu – Bologni, je med mlajšimi raziskovalci italijanske umetnosti sprožil izredno veliko zanimanja. Prvotno je bilo število udeležencev omejeno na 40 diplomantov, doktorandov in strokovnjakov sorodnih področij, pozneje pa so ga morali povečati kar na 60, vsa dogajanja pa preseliti iz manjših prostorov organizatorja Fondazione Federico Zeri v precej prostorno Aulo Magno di Santa Cristina, ki je sicer na isti lokaciji in prav tako kot Fondazione Zeri del bolonjske univerze.

Fondazione Zeri je raziskovalni in specialistični izobraževalni center na področju umetnostne zgodovine s sedežem v Bologni. Univerza v Bologni je to fundacijo ustanovila leta 1999, da bi hranila in preučevala zapuščino umetnostnega zgodovinarja, poznavalca, kritika in literata Federica Zerija (1921–1998) ter širila znanje o njegovem delu. Zeri je po svoji smrti leta 1998 za seboj zapustil ogromno umetnostnozgodovinsko zapuščino, katere del je 46.000 volumnov obsegajoča knjižnica skupaj s kar 37.000 avkcijskimi katalogi in 60 periodičnimi publikacijami. Poleg tega je nadvse pomembna tudi Zerijeva fototeka z 290.000 fotografijami umetnostnih del, ki predstavlja pomembno in nepogrešljivo gradivo za vsakega raziskovalca italijanske umetnostne dediščine (1).

Federico Zeri je bil izjemno pomemben tudi za slovensko umetnostno zgodovino, še zlasti njegovo sodelovanje s Ksenijo Rozman in Narodno galerijo, ki je rodilo vrsto katalogov razstav (Tuji slikarji od 14. do 20. stoletja, Ljubljana 1983; Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk, Ljubljana 1989; Evropski slikarji iz slovenskih zbirk, Ljubljana 1993; Evropski slikarji: katalog stalne zbirke, Ljubljana 1997; European paintings: catalogue of the collection, Ljubljana 2000), v slovenščino pa je prevedena tudi Zerijeva knjiga Za podobo: pogovori o umetnosti branja umetnosti (Ljubljana 1994). Zeri je leta 1994 prejel tudi častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge in prispevek pri mednarodnem uveljavljanju slovenske likovne umetnosti in pri postavitvi nacionalne zbirke likovnih del evropskih mojstrov v Sloveniji (2).

Fondazione Zeri je specialistične seminarje oziroma cikluse predavanj s področja umetnostne zgodovine začela organizirati že leta 2004 (3). Tokratna tema (prva iz ciklusa, namenjenega protagonistom poznavalstva v umetnostni zgodovini) je bila življenje in delo Roberta Longhija (1890–1970), slavnega poznavalca umetnosti, ki je svojih zadnjih trideset let preživel v Firencah. V svoji vili Il Tasso na ulici Via Benedetto Fortini je ogromno zbirko umetnin, fotografij in knjig zapustil mlajšim generacijam umetnostnih zgodovinarjev. Zbirka je skupaj z vilo danes del po Longhiju imenovane fundacije (Fondazione di Studi di Storia dell'Arte Roberto Longhi) in tam se vsako leto šola deset izbranih doktorandov iz Italije in drugih držav. Kot učenec Pietra Toesce (1877–1962) je Longhi diplomiral z razpravo o Caravaggiu na Univerzi v Torinu. Posebno vez pa je imel tudi z mestom gostiteljem in Federicom Zerijem. Longhi je namreč dobil mesto profesorja srednjeveške in zgodnje novoveške umetnosti na bolonjski univerzi v letih 1935–1937 in v tem času tudi organiziral razstavo bolonjskega settecenta (1935–1936) (4). Pri njem in Pietru Toesci se je učil tudi Zeri, ki je Longhija cenil kot učitelja in velikega poznavalca ter umetnostnega zgodovinarja, čeprav sta se kasneje s svojimi pogledi in kritikami velikokrat znašla na nasprotnih straneh.

Pod taktirko Anne Marie Ambrosini, Andree Bacchija, Danieleja Benatija in Alda Gallija so se predavanja strokovnjakov zvrstila v treh dneh, a sta bila prva dva dneva strokovnih predavanj namenjena le izbranim kandidatom z italijanskih in tujih univerz, medtem ko je bil tretji dan odprt za vso zainteresirano javnost. Velika večina predavateljev je za bolj poglobljen študij svojih tem pripravila tudi seznam literature, nekateri tudi povzetek, čas med posameznimi predavanji in odmori pa je dovoljeval tudi dodatna vprašanja in nadaljnjo diskusijo.

Predavanja prvega dne so se odprla s posnetkom intervjuja z Mino Gregori, zaslužno profesorico umetnostne zgodovine na Univerzi v Firencah, predsednico Fondazione Roberto Longhi in urednico revije Paragone, ki je govorila o študijskih letih pri svojem učitelju Robertu Longhiju. Sledila so predavanja strokovnjakov z različnih italijanskih univerz ter iz raziskovalnih in muzejskih inštitucij, vsebinsko povezana s poznavalskim in raziskovalnim delom Roberta Longhija. Anna Ottani Cavina je govorila o Carlu Saraceniju in njegovem krogu, Andrea De Marchi o različnih pogledih na preučevanje umetnosti duecenta, Laura Cavazzini o Longhijevi rekonstrukciji Giottovega poliptiha, Andrea Bacchi pa o Longhijevem kritičnem odgovoru na razstavo ferrarskega renesančnega slikarstva iz leta 1933/34, ki ga je Longhi izdal v obliki knjige Officina ferrarese leta 1934. Neville Rowley je predaval o Domenicu Venezianu, Aldo Galli o florentinskem slikarstvu sredine quattrocenta ter rivalstvu med Longhijem in Berensonom, Longhijevemu načinu opazovanja in identifikaciji posameznikov v kontekstu slikarstva cinquecenta pa sta se posvetila Alessandro Angelini s prispevkom o Pieru in Giovanniju di Piamonteju ter Mauro Natale s Carlom Braccescom. Zaključek prvega dne so popestrili s projekcijo dveh Longhijevih dokumentarnih filmov o Carpacciu in Caravaggiu iz leta 1948, v katerih je bila lepo vidna Longhijeva sposobnost »branja« in opazovanja umetnine kot ena najpomembnejših metod poznavalstva.

Drugi dan se je nadaljeval z izbranimi longhijevskimi temami. Tako je Bruno Toscano predstavil slikarstvo trecenta v Umbriji, renesančnih tem pa sta se lotila Francesco Caglioti (letos spomladi je predaval tudi v Ljubljani) z Michelangelom in problemi florentinskega kiparstva ter Anna Maria Ambrosini z Raffaellovimi zgodnjimi deli. Obdobje baroka so pokrila predavanja Danieleja Benatija o Annibaleju Carracciju, Marie Cristine Terzaghi o kopijah po Caravaggiu, Simonette Prosperi Valenti Rodinò o Longhijevem odnosu do risbe in Giovanniju Battisti Spinelliju ter Alessandra Morandottija o Longhijevem kritičnem prispevku k lombardskemu slikarstvu 17. oziroma 18. stoletja in Liliane Barroero o Goyevem ekskurzu v Rim v letih 1770–1771. Stefano Pierguidi je predstavil širino Longhijevega poznavalstva, ki je segalo tudi na področja zgodovine, literature in filozofije.

Tretji dan je Aula Magna odprla vrata celotni zainteresirani javnosti. Število poslušalcev, ki jim ni uspelo dobiti sedeža in so spremljali dogodek stoje, je dokazovalo, da je bilo zanimanje veliko. Michel Laclotte je v francoščini predstavil Longhijevo sodelovanje pri razstavi italijanskega slikarstva v Musèe de l'Orangerie v Parizu leta 1956, katere avtor je bil takrat prav 27-letni Laclotte. Francoski opus je dopolnil Pierre Rosenberg s predavanjem o Nicolasu Poussinu, temu pa sta sledili še dve predavanji – Keith Christiansen je svoje predavanje posvetil Valentinu de Boulognu, Alessandro Ballarin pa Giorgioneju.

Morda bi celoten dogodek lahko podaljšali še za dodaten dan in tako malce razbremenili prenatrpan časovni okvir prvih dveh dni, ki se ga je bilo težko držati. Drugače pa je ideja o specializiranih tematskih ciklusih, namenjenih tako strokovni kot tudi širši javnosti, zelo dobrodošla in predstavlja dobro priložnost za nadaljnje izobraževanje raziskovalcev v stroki.

(1) O instituciji in njenem poslanstvu: http://www.fondazionezeri.unibo.it/home/fondazione/00000016_la_Fondazione.html [1. 10. 2015].

(2) Za Zerijev življenjepis cf. Simona CIOFETTA, s. v. Zeri, Federico, Enciclopedia Italiana, VI, Appendice, Roma 2000, dostopno tudi na: http://www.treccani.it/enciclopedia/federico-zeri_%28Enciclopedia-Italiana%29/ [1. 10. 2015]. Cf. tudi Ksenija ROZMAN, In memoriam Federico Zeri (1921–1998), Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XXXIV, 1998, pp. 293–310; Ksenija ROZMAN, Salvatore G. VICARIO, Federico Zeri e la Slovenia, Annali. Associazione Nomentana di Storia e Archeologia ONLUS, n. s. I, 2000, pp. 72–76.

(3) O preteklih seminarjih oziroma ciklusih predavanj glej: http://www.fondazionezeri.unibo.it/home/formazione/00000027_corsi_e_seminari.html [1. 10. 2015].

(4) Za biografijo Roberta Longhija cf. Simone FACCHINETTI, s. v. Longhi, Roberto, Dizionario Biografico degli Italiani, vol. 65, Roma 2005, pp. 668–676 (dostopno tudi na: http://www.treccani.it/enciclopedia/roberto-longhi_%28Dizionario-Biografico%29/ [9. 10. 2015]).

Slike:

1. Program Il mestiere del conoscitore Roberto Longhi 26. septembra 2015.