Matevž REMŠKAR

Simpozij Ljubljanske Križanke. Ob tristoletnici dokončanja baročne cerkve Marije Pomočnice

Ljubljana, Križanke, Viteška dvorana, Trg francoske revolucije 1, 5.–6. november 2015

V srcu nekdanje ljubljanske komende nemškega viteškega reda, Viteški dvorani Križank, se je odvil interdisciplinarni simpozij, ki ga je organiziralo Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja s podporo Festivala Ljubljana, SŠOF Ljubljana, Ministrstva za kulturo in ZRC SAZU. Zvrstilo se je devetnajst krajših prispevkov s področja arheologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, literarnih ved, muzikologije in arhivistike, večkrat pa se je med posameznimi referati s področja teh sestrskih ved razvil živ razgovor.

Po uvodnih nagovorih organizatorja simpozija Luke Vidmarja, ravnatelja SŠOF Gregorja Marklja in direktorja ZRC SAZU Ota Lutharja je sledil sklop referatov, ki so se nanašali na starejšo zgodovino. Marjeta Šašel Kos je predstavila rimske napise z območja Križank. 16 napisov je bilo odkritih naključno, nekaj jih je v letih 1909–1912 izkopal Walter Schmid. Te hrani Narodni muzej, preostali so skupaj z drugimi odkritimi arhitekturnimi kosi po tedanji navadi vzidani v samostan. Predavateljica je posebej izpostavila nagrobnik mestnega svétnika Marka Titija Tiberija Barbija Titiana, ki ga hranijo na Dunaju. Janez Weiss je predstavil dve pred tem še neznani darovnici goriškega grofa Majnharda III., ki je leta 1251 nemškemu viteškemu redu daroval župnijo sv. Peter v Črnomlju in posest »Bratilin geser« na Metliškem. Srednjeveško cerkev nemškega viteškega reda je predstavila Mija Oter Gorenčič, ki je naredila velik korak naprej pri poznavanju njene podobe. Na podlagi drobnih pričevalcev o zunanji podobi srednjeveške cerkve je izpostavila povezavo z Marburgom. Zadnji prispevek, preden se je simpozij obrnil k novemu veku, je bil referat Janeza Mlinarja, ki je predstavil in problematiziral zgodovino reda do »krize 16. stoletja«. Opozoril je na do tedaj zanemarjene vidike zgodovine ljubljanske komende, osvetlil je socialno strukturo članov, njihov izvor in delovanje znotraj skupnosti, skratka, umestil je ljubljansko komendo v širši okvir dogajanja v nemškem viteškem redu. Ob vprašanju prvotne omembe komende se je razvila živahnejša debata, saj mnenja o interpretaciji virov niso povsem enotna.

Luka Vidmar je predstavil profile ljubljanskih komturjev v zgodnjem novem veku, ki so večinoma izhajali iz avstrijskega, vendar ne nujno kranjskega plemstva. Posebej je izpostavil Guidobalda grofa Starhemberga in Karla grofa Zinzendorfa. Ines Unetič, ki se je ukvarjala z oblikovanimi zelenimi površinami, je upoštevala vse komende nemškega viteškega reda na Slovenskem in predpostavila, da so se te, razen ljubljanske, verjetno le malo ukvarjale z okrasnimi vrtovi.

Zadnji, »baročni« sklop četrtkovega dela simpozija je odprla Metoda Kemperl. V svojem prispevku je obravnavala okoliščine nastanka slike Marije Pomagaj, kopije passavske Mariahilf, z velikega oltarja redovne cerkve, ki naj bi jo naročil Jurij Bonfrid grof Lamberg. Referat Helene Seražin sicer ni prinesel novih spoznanj, vendar je bil zaradi jasne in sistematične obravnave baročne cerkve v kontekstu sočasne beneške arhitekture nedvomno nepogrešljiv. Prvi dan simpozija sta zaključila Katra Meke in Matej Klemenčič, ki sta obravnavala tri dunajske slike za baročno cerkev, izjemno kvalitetno naročilo, ki so ga donirale tri cesarice.

Petkov del simpozija je odprla Metoda Kokole, ki je predstavila oratorij, ki so ga v cerkvi velikopotezno izvedli 23. marca 1716 in je vzore našel v Benetkah, ter okoliščine njegovega nastanka. Matija Ogrin se je sistematično lotil analize pridige patra Teophila Schinla na praznik sv. Jurija, ki odlično priča o baročni literarni kulturi in križniški duhovnosti. Ponovno je v petek predavala Metoda Kemperl, ki je predvsem s pomočjo popisa starih napisov iz 19. stoletja v ustanovi Deutschordens-Zentralarchiv na Dunaju predstavila zbirko portretov ljubljanske redovne hiše. O še neobjavljenem, a pomembnem viru za zgodovino nemškega viteškega reda je predavala Lilijana Žnidaršič Golec. Predstavila je urbar komturja Kajetana grofa Wildensteina iz leta 1738, ki vsebuje popis zemljišč in hiš, ki so tega leta prešli v roke mesta Ljubljane.

Gašper Cerkovnik je osvetlil okoliščine uničenja Rottmayrjeve slike z velikega oltarja in nastajanja nove, katere avtor je Hans Canon. Prav ta slika velja za njegovo prvo monumentalnejše delo. Usodo nemškega viteškega reda v 20. stoletju je povzel Aleš Maver, ki je upošteval vse redovne hiše na Slovenskem. Vsebinsko se je na to lepo navezoval tudi prispevek Magde Miklavčič Pintarič, ki je predstavila popis in cenitev premičnega in nepremičnega premoženja komende ob nacionalizaciji po vojni. Ker je tema dokaj vsesplošno aktualna, je tu sledila daljša razprava.

Prav tako je s podržavljenjem objekta povezana tudi povojna prenova Križank, ki jo je v vsej njeni kompleksnosti skušala kronološko in prostorsko rekonstruirati Martina Malešič. Napise, ki jih je ob prenovi v 20. stoletju dodal Plečnik, je analiziral Blaž Zabel, jih postavil v širši kontekst časa in napis v t. i. Plečnikovem hramu identificiral kot prvo vrstico anakreontske pesmi Valentina Vodnika. Ana Pokrajac Iskra je kot zadnja referentka sklenila simpozij in predstavila prispevek o odnosu med Križankami in Mestnim muzejem, ki ga je pripravila s kolegicama Ireno Žmuc in Bernardo Županek.

Križanke so bile torej na začetku novembra 2015 kot pomemben del ljubljanskega mestnega tkiva in kulture v najširšem pomenu besede deležne široke obravnave strokovnjakov različnih profilov. Obravnavali so vsak svoj delček kompleksne sestavljanke, ki pa za prihodnost pušča še veliko odprtih problemov. Povzetki referatov so izšli v knjižici, ki jo je uredil Luka Vidmar in izdalo Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja. Prav tako pričakujemo zbornik prispevkov; o križnikih oziroma nemškem viteškem redu v Ljubljani se bo v kratkem še govorilo in pisalo.

Luka VIDMAR, ed., Ljubljanske Križanke. Ob tristoletnici dokončanja baročne cerkve Marije Pomočnice. Program simpozija in povzetki referatov (Ljubljana, Križanke, Viteška dvorana, Trg francoske revolucije 1, 5.–6. november 2015), Ljubljana 2015.

Slike:

1. Plakat simpozija.

2. Referat Marjete Šašel Kos (foto Nina Krajnc).

3. Poslušalci (foto Nina Krajnc).

4. Referat Mije Oter Gorenčič (foto Nina Krajnc).

5. Vodstvo Luka Vidmarja po Križevniški cerkvi (foto Nina Krajnc).