Delovno srečanje je bilo 8. julija 2009 v Štukljevi dvorani na rektoratu Univerze v Mariboru. Srečanja smo se poleg predsednice Jaynie Anderson udeležili še: zaslužni prof. dr. Janez Höfler, izr. prof. dr. Matej Klemenčič z Univerze v Ljubljani in predsednik SUZD, doc. dr. Stanko Kokole z Univerze na Primorskem, dr. Janez Balažic iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, doc. dr. Polona Vidmar z Univerze v Mariboru ter podpisana, prav tako z Univerze v Mariboru. Prof. Andersonovi smo predstavili naše aktivnosti in pričakovanja v zvezi s simpozijem ter skupaj podrobno preučili vabilo k prijavi referatov (Call for papers) ter popis dejavnosti za obdobje pred, med in neposredno po simpoziju. Prof. Andersonova ima veliko izkušenj s tovrstno organizacijo, saj je s sodelavci izvrstno izpeljala lansko konferenco CIHA; postavljala je precizna vprašanja, dala je nekaj predlogov za izboljšave naših načrtov ter posredovala nekaj zanimivih povezav z ustanovami in posamezniki, ki bi lahko pripomogli k uspehu simpozija. V splošnem pa je ocenila, da priprave potekajo dobro in da se ni bati za dobro udeležbo in ugodne rezultate.

Po dopoldanskem sestanku in skupnem kosilu sta Janez Balažic in Stanko Kokole gostjo odpeljala na ogled cerkva v Martjancih in Turnišču. Namen je bil seznaniti profesorico z nekaj spomeniki iz obdobja okrog 1400, ki jih bomo obravnavali tudi na simpoziju in kamor bomo povabili udeležence na ekskurzijo. Naslednji dan, 9. julija, je Polona Vidmar gostjo pospremila na kratek sprehod po Mariboru, nato pa smo se odpravili na ogled baročnega dvorca Dornava in kartuzijanskega samostana v Žičah. Dornavski dvorec sicer ne sodi v koncept priprav na simpozij o poznem srednjem veku, vendar prof. Andersonova raziskuje evropsko umetnost novega veka in ocenili smo, da bi jo takšen ogled utegnil zanimati − nismo se zmotili. Popoldne nas je Polona Vidmar popeljala po razstavi o gospodih Ptujskih na ptujskem gradu, sledil pa je še obisk romarske cerkve na Ptujski Gori. Popotovanje po Prekmurju in Štajerskem je nekoliko motilo deževno in hladno vreme, kar pa ni vplivalo na razpoloženje naše gostje.

Prof. Andersonova si je v dveh dneh bivanja v Sloveniji lahko ustvarila vtis o nekaj najpomembnejših spomenikih poznega srednjega veka na Slovenskem. Razumela je, zakaj si želimo ravno to obdobje kritično predstaviti mednarodni strokovni javnosti ter pri tem odpreti vprašanja o razmerjih med velikimi umetnostnimi središči in obrobjem. Izrazila je svoje prepričanje, da je potrebno z ustreznimi umetnostnozgodovinskimi študijami razkrivati policentričnost umetnostne produkcije. Nad spomeniki, ki si jih je ogledala, je bila navdušena in bila je hvaležna za izbor. Zanimalo pa jo je še nekaj: vsakega od svojih spremljevalcev je spraševala, ali obstaja »slovenska umetnost«. Njene raziskave so usmerjene pretežno v beneško renesanso, v zadnjem času pa jo zaposluje italijanski kritik Giovanni Morelli, zato veliko potuje in dela v Evropi, vendar je tudi Jaynie Anderson kot avstralska profesorica soočena z vprašanji identitete, ki so v Avstraliji mnogo bolj kot kje drugje razpeta med skrajnosti različnih kulturnih in civilizacijskih okolij.

Prof. Jaynie Anderson smo podarili več publikacij, tudi zadnjo številko Zbornika za umetnostno zgodovino, ona pa je za knjižnici ljubljanskega in mariborskega oddelka za umetnostno zgodovino prinesla po en izvod zbornika, v katerem so zbrani referati z 32. kongresa umetnostnih zgodovinarjev januarja 2008 v Melbournu (2). V zajetni publikaciji je na 1108 straneh objavljenih 224 prispevkov umetnostnih zgodovinarjev s celega sveta; študije se posvečajo vprašanju, kako se različne kulture srečujejo, križajo in zbližujejo, pa naj bo to v medsebojnih spopadih, ob migracijah posameznikov in večjih skupin ali ob selitvah umetnin.