Na prvem mednarodnem simpoziju pod pokroviteljstvom Mednarodnega komiteja za umetnostno zgodovino (CIHA) v Sloveniji bomo obravnavali eno od najbolj kompleksnih in vznemirljivih poglavij v zgodovini umetnosti: umetnost celinske in sredozemske Evrope okoli leta 1400, in to iz raznovrstnih regionalnih in globalnih vidikov. Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, njegov Nacionalni odbor za umetnostno zgodovino in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru vljudno vabijo umetnostne zgodovinarje, da se udeležijo razprav o temah, ki so povzete v nadaljevanju. Simpozij bo potekal maja 2011 v Mariboru, kjer so jeseni 2009 uvedli študij umetnostne zgodovine in tako ponudili nove možnosti za širjenje umetnostnozgodovinskih znanj. Srečanje strokovnjakov bo odlična priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj ter za obisk nekaterih zanimivih, a premalo znanih vrhunskih spomenikov iz obdobja poznega srednjega veka.

Preberite več: Mednarodni simpozij pod pokroviteljstvom CIHA

Prof. Jaynie Anderson, predsednica Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino (Comité International d'Histoire de l'Art), sicer profesorica na Univerzi v Melbournu, je junija in julija potovala po Evropi, dva dni pa je gostovala tudi v Sloveniji. Njen obisk je bil namenjen srečanju s slovenskimi umetnostnimi zgodovinarji, ki pripravljamo mednarodni simpozij o umetnosti okrog leta 1400. Simpozij bo pod okriljem CIHA med 10. in 14. majem 2011 potekal v Mariboru. Za zahteven projekt, od katerega si obetamo večjo prepoznavnost slovenske umetnostne zgodovine v mednarodnih okvirjih, smo se odločili na občnem zboru SUZD novembra 2006 v Portorožu. Podpisana sem predlog za simpozij zagovarjala na redni konferenci CIHA januarja 2008 v Melbournu (1).

Preberite več: Predsednica CIHA prof. Andersonova v Sloveniji

Devetdeset let. Komaj predstavljivo obdobje, čas treh, štirih generacij, dobršen del ustvarjalnega, a strahovito nemirnega in nevarnega 20. stoletja, stoletja svetovnih vojn in prav tako smrtonosnih revolucij, pa vendar »moje stoletje«, kot ga v svojih spominih imenuje slavljenec sam. Zdaj torej, kmalu po začetku novega stoletja in tisočletja, njegova devetdesetletnica, mejnik v življenju, ki se je začelo dobro leto po koncu 1. svetovne vojne.

Preberite več: Ob devetdesetletnici mag. Mirka Kambiča

Še iz otroških dni se spominjam številnih drobnih knjižic iz zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, ki so izhajale pri mariborski založbi Obzorja. Vsaka od njih mi je pomenila okno v določen del naše domovine. Mnoga od teh oken je odprl Jože Curk. Pozneje sem njegovo ime zasledil zapisano tudi nad brezštevilnimi članki v Časopisu za zgodovino in narodopisje, Celjskem zborniku, Kroniki, Zborniku za umetnostno zgodovino in Varstvu spomenikov. Mariborčani smo ga še posebej poznali po njegovih pronicljivih študijah o gradbeni zgodovini mesta in o vseh vidnejših mariborskih stavbnih spomenikih. Še vse do danes je ime Jožeta Curka tudi za mlajše generacije umetnostnih zgodovinarjev ostalo pojem širokega in poglobljenega proučevanja preteklosti stavbarske dejavnosti na Štajerskem.

Preberite več: Ob petinosemdesetletnici prof. Jožeta Curka

Ko je leta 1986 izšla z mojstrsko besedo napisana in bogato opremljena knjiga Gradovi na Slovenskem, je mnogim odprla pogled na dotlej skoraj prepovedani grajski svet iz preteklosti. Knjigi so nato sledile še številne druge o grajski dediščini na Slovenskem, pa tudi niz televizijskih in radijskih oddaj na isto temo, s katerimi je Ivan Stopar na videz suhoparne znanstveno zastavljene umetnostnozgodovinske in kastelološke raziskave vselej na mikaven način približal ne samo strokovnjakom, pač pa tudi najširši laični javnosti. Z velikim vedenjem, slikovito besedo in karizmatičnim značajem je opozarjal na po krivem prezrte vrednote. Njegova več desetletna prizadevanja, ki so bila vselej trdno vpeta v širše dogajanje, so rodila bogate sadove. Gradovi in dvorci večinoma prav po njegovi zaslugi danes ponovno veljajo za ikone slovenske pokrajine in za del slovenske identitete, skrb zanje pa ne velja več za nepotrebno ohranjevanje materialnih ostankov tujcev in sovražnikov slovenske družbe.

Preberite več: Ob osemdesetletnici dr. Ivana Stoparja