Tega se v Pokrajinskem muzeju Celje zavedajo že več kot 15 let. »Prosimo, dotikajte se predmetov« je bil didaktični poskus, ki je v začetku 90. let prejšnega stoletja spremljal razstavo Kako so živeli v Rimski Celeji. Osredinjen je bil na slepe in slabovidne obiskovalce. Ti se pri zbiranju podatkov iz okolja bistveno zanašajo na tip, zato so bili tudi v celjskem muzeju deležni taktilnih spodbud. Zadnja razstava, ki jo je muzej prilagodil potrebam slepih in slabovidnih, pa je bila Mavrični svet Schützove keramike (2. oktober 2008−31. avgust 2009; sl. 1). Razstava je obsegala 842 eksponatov uporabne in okrasne beloprstene keramike družinskega podjetja Schütz (1852−1922): okrasne vaze, žardinjere, okrasne posode za lončnice, okrasne krožnike, namizno posodje, pivske vrče in ročke, kadilske sete, umivalne komplete idr. Več kot 20 skrbno izbranih originalnih kosov reliefno krašene Schützove keramike in tri taktilne reprodukcije, ki jih je izdelal Geodetski inštitut Slovenije, pa še nekaj drugih predmetov, ki so prispevali k razumevanju proizvodnih postopkov keramike, je bilo na razstavi na voljo za »ogledovanje« − z rokami.

Tip je čut za bližino. Omogoča nam, da o nekem predmetu pridobimo povsem neznane podatke. Z dotikom zaznamo obliko, velikost, kakovost, težo in površino predmeta, preverimo lahko njegovo uporabno vrednost, skratka, spoznamo lastnosti, ki jih z vidom zgolj ocenimo. Spoznavanje strukture keramičnega posodja ali preverjanje funkcionalnosti kalupa na celjski razstavi tako ni bila zanimiva izkušnja le za slepe in slabovidne, ampak za vse obiskovalce. Poseben didaktični izziv je predstavljala likovna plat Schützovih keramičnih izdelkov. Zaznamujejo jo oblike in poslikave v historičnih in sodobnih slogih: antičnem, renesančnem, rokokojskem, secesijskem, tudi islamskem. Primer v renesančnem slogu poslikanega okrasnega krožnika − originala (sl. 2) in taktilne predloge (sl. 3) − kaže, da nekaterih informacij, ki so primarno vezane na vid (npr. barve), za tipno zaznavo ne moremo reproducirati. Precej učinkovito pa je bilo mogoče reproducirati rastlinski vzorec, na katerem temelji okrasni relief. Zaradi izčiščenosti informacij se shematiziran prikaz predmeta izkaže kot koristen didaktični pripomoček tudi za obiskovalce z učnimi težavami.

Taktilni eksponati in spremni napisi v brajici, ki so spremljali razstavo Mavrični svet Schützove keramike avtorice Rolande Fugger Germadnik, so elementi dostopnosti, ki bo slovenske muzeje v prihodnosti vse bolj zaposlovala. Nameščanje ustreznih prilagoditev pa nujno ne pomeni, da bodo muzeji ciljno publiko tudi privabili. Še tako zanimivega in za ljudi s posebnimi potrebami dostopnega muzeja ti ne bodo obiskali, če ne bodo vedeli, prvič, da muzej obstaja, in drugič, da je muzej dostopen.