Kljub temu, da je sedaj že odločeno, da javnega zavoda Arhitekturni in grafični muzej Ljubljana ne bo, spodaj objavljamo pismo direktorice MGLC, Lilijane Stepančič, kjer našteva argumente proti administrativni in neželeni spojitvi dveh institucij, napisano v trenutkih, ko sta se še borili proti njuni združitvi.
Neverjetna lahkotnost reorganizacije
Kot odgovor na izjave dr. Uroša Grilca, načelnika Oddelka za kulturo, na novinarski konferenci župana v torek, 6. oktobra 2009, vam pošiljam stališča in argumente, s katerimi spodbijam neproblematičnost in lahkotnost združitve AML in MGLC, kakor jo predstavlja Oddelek za kulturo. Dr. Grilc je bil na prvem sestanku pred dobrim letom seznanjen, da MGLC strokovno zavrača ukinitev MGLC in ustanovitev novega zavoda z AML. Vendar tega pri načrtih reorganiziranja ni upošteval. Deloval je po načrtu, pripravljenem v naprej, ne glede na nova dejstva in okoliščine. MGLC dela odlično in zato ne obstaja potreba po spremembah v smeri, ki jih brezglavo načrtuje Oddelek za kulturo. MGLC je bil pripravljen na konstruktiven in javen pogovor še z drugimi akterji v muzejski in galerijski stroki (kar niso sestanki, na katere sva bila vabljena z dr. Petrom Krečičem, ki jih dr. Uroš Grilc razume kot javno razpravo) o bodočem razvoju MGLC in AML predvsem v luči novega Zakona o varovanju kulturne dediščine. Žal se to ni realiziralo. Ukinitve MGLC in ustanovitve novega muzeja, v kateri bo tudi dejavnost MGLC, ne podpirajo zaposleni v MGLC, svet MGLC in tudi podobne mednarodne institucije in grafični umetniki v svetu, ki nam pošiljajo pisma podpore. Vprašati se moramo, zakaj Oddelek za kulturo tako hiti z ukinitvijo MGLC in AML in ustanovitvijo novega zavoda. MGLC dela dobro, uspešno, učinkovito in z zagonom, zato reorganizacije, ki jo načrtuje dr. Grilc, ne potrebuje.
Problematične vsebine
Ali tisti, ki pričakuje, da se bo obisk v enem letu povečal za 40 odstotkov, pozna muzejsko delo?
Dr. Uroš Grilc napoveduje, da se bo povečal obisk v novem muzeju v enem letu za štirideset odstotkov in to ob tem, da bo v muzeju enako število zaposlenih in da se finančna sredstva ne bodo zmanjšala (za kar ni nobenega zagotovila, saj MGLC in AML financira Ministrstvo za kulturo RS z 90 odstotki). Tako povečanje obiska ob nespremenjenih pogojih dela lahko načrtuje samo tisti, ki ni strokovnjak na področju muzejev. Odstotek povečanja spominja na logiko planiranja v najhujših časih v Sovjetski zvezi. Za razstavo Slovenski impresionisti, ki je imela 100 tisoč obiskovalcev, je Narodna galerija prejela dodatna namenska sredstva. Muzejska stroka ve, kakšen tip razstav je privlačen za obiskovalce. Torej dr. Grilc pozna program razstav in drugih aktivnosti novega muzeja.
Ali Oddelek za kulturo pozna dosedanje delo AML in MGLC?
Dr. Uroš Grilc napoveduje, da se bo moral pedagoški program v novem muzeju povečati, iz česar sklepam, da je sedaj maloštevilen. Pustimo ob strani vprašanje, ali dr. Uroš Grilc ne presega pristojnosti ustanovitelja, saj so javni zavodi samostojni pri sestavi programa. Vprašanje je, ali dr. Grilc pozna dosedanje delo obeh zavodov. Navedimo le, da Ministrstvo za kulturo RS ocenjuje pedagoške programe MGLC za kakovostne in številčno zadostne. Prav taki so pedagoški programi AML. Obe instituciji se lahko z njimi pohvalita, saj so udeleženci in uporabniki številnih pedagoških aktivnosti zelo zadovoljni. Te so vsebinsko pestre, prilagojene različnim ciljnim skupinam in stopnjam zahtevnosti in starosti. Pokrivajo področje od zabave do znanosti. Velik delež aktivnosti je brezplačen.
Problematična je tudi zahteva po profiliranosti razstavne politike. Ali dr. Grilc meni, da ta do sedaj ni dovolj prepoznavna in je neprimerna? Ali misli, da bo novi zavod prirejal razstave arkadnih ali strateških računalnikih iger, kjer je grafika podobe arhitekturna krajina, ali pa da bodo to razstave računalniških programov, ki jih uporabljajo arhitekti pri risanju načrtov in projektov.
Ali svet pozna muzeje, ki povezujejo arhitekturo in grafiko?
Arhitektura in grafika sta tako različni disciplini, da v zgodovini muzealstva ne najdemo muzeja, ki bi ti dve disciplini združeval. Takega muzeja ne najdemo nikjer v svetu, saj za njega ni strokovnih argumentov. Vse razvite države imajo samostojne muzeje za arhitekturo, mnoge med njimi pa muzeje za grafiko.
Oddelek za kulturo torej predlaga, da bi mestni svetniki sprejeli na mestni seji 19. 10. 2009, nekaj, kar je edinstven primer v svetu. S kom v svetu bo potem tak muzej sodeloval? V kateri mednarodni muzejski mreži (UNESCO povezuje muzeje v svetu v delovne skupnosti po disciplinah, ki jih ti muzeji izvajajo) bo našel svoje mesto in identiteto?
Kako je MOL spreminjala načrte, koga združiti s kom?
V letu 2008 je Oddelek za kulturo pri MOL dal v javno razpravo besedilo Strategije razvoja kulture MOL 2009−2011, kjer je zapisal, da se bosta združila Mestni muzej in AML ter MGLC in Mestna galerija. Omenjal je tudi Rog, vendar, ker je ta predmet barantanja, ga tu izpustimo. V javnih razpravah je bil predlog zavrnjen kot strokovno neutemeljen. Zato ga je Oddelek za kulturo tudi umaknil. Namesto njega je predlagal drugo kombinacijo združevanja. In kako je prišel do nje? Oddelek za kulturo je pridobil tri zunanja strokovna mnenja o osnutku strategije MOL. Dr. Tanja Mastnak in dr. Jure Mikuž sta predlagala avtonomnost in podržavljenje AML in MGLC. Idejo za združitev je Oddelek za kulturo našel v tretjem mnenju. Tu je predlog podan v treh stavkih in se opira na to, da imata MGLC in AML bienalski prireditvi.
Sliši se, da Oddelek razmišlja tudi, kaj storiti, če se z državo pogodi glede prenosa ustanoviteljstva AML. V tem primeru naj bi MGLC priključili novo nastalemu MGML.
Vprašamo se lahko, ali smo muzeji in galerije papirne lutke, ki jih nekdo prestavlja po mizi, kakor se mu zahoče. To dokazuje, da se združuje samo zaradi združevanje kot takega.
Kako je Oddelek za kulturo MOL spreminjal argumente za združitev AMLC in AML?
Na javnih razpravah leta 2008 je dr. Uroš Grilc utemeljeval združevanje muzejev MOL z argumentom, da so lahko le velike institucije učinkovite. Obljubljal je, da bodo združene institucije dobile več finančnih sredstev za delo in zaposlitev novih kadrov. Strokovna javnost in praksa delovanja mu je dokazala, da velikost institucije še ni zagotovilo za njeno dobro in učinkovito delo. Ali Kinodvor in Kino Šiška, ki sta mali kulturni ustanovi, delata slabo? Prav nasprotno. Dr. Grilc je sedaj ta argument umaknil. Ne omenja več višjih sredstev, saj pravi, da bo morala združena institucija delati učinkovitejše z enakimi sredstvi in kadri. Postavlja se vprašanje, ali AML in MGLC sedaj delata slabo. Edini argument za združitev, ki ga ima dr. Grilc, je, da združevanje ne bo spremenilo dosedanjega poslanstva obeh institucij in da bosta lahko izvajali programe na obeh lokacijah. Torej bo vse tako, kot je bilo do sedaj. Potem se lahko vprašamo, zakaj sploh je združevanje potrebno?
Oddelek za kulturo utemeljuje reorganizacijo na pisanju tujih strokovnjakov
Oddelek za kulturo se sklicuje tudi na Reinwardtovo akademijo iz Amsterdama kot primer uspešne prakse na področju izobraževanja muzejske stroke in razvijanja muzeologije. Reinwardtova akademija in nizozemska muzealska stroka sta prepoznavni predvsem po eksperimentiranju in spreminjanju programov, ki vsake tri leta prilagajajo svoja izhodišča.
Praksa na Nizozemskem je nekoliko drugačna, saj že bežen obisk znamenitega Rijksmuseum Amsterdam pokaže zgodbo kolonialne velesile, zemljo, ki so jo "odkrili" in zlato, ki so ga zaplenili!
Nekaj dejstev o Rogu:
- MOL ni pripravil študije s SWOT analizo o učinkih nove institucije v kulturnem kontekstu Ljubljane in Slovenije
- o vsebinah Roga je treba voditi javno razpravo, tako kot so jo, ko se je načrtoval Cankarjev dom
- ni zagotovila, katerega leta začne Rog z delom
- MOL nima finančne pokritosti za financiranje izgradnje in izvedbo programov v Rogu. Kdo so finančni partnerji financiranja kulturnih programov v Rogu? Ali ima MOL za to sredstva sam?
Nekaj dejstev o MGLC:
- MOL ni dala v javno razpravo predloga združevanja AML in MGLC skupaj z Rogom in Švicarijo
- MOL ni vprašala za mnenje strokovno javnost o tovrstnem združevanju
- MOL ni izdelala strokovne študije o učinkih združevanja
- strategija razvoja kulture MOL ne vključuje MK RS kot potencialnega partnerja, čeprav MK RS financira mestne umetnostne institucije približno 90-odstotno
- od januarja 2009 je predlog MK RS za podržavljenje AML
- AML in MGLC sta izdelala SWOT analizo tega združevanja, v kateri so negativni učinki večji od pozitivnih
- zaposleni v MGLC in AML so proti združitvi, ker ne prepoznajo strokovne podlage in ekonomskih učinkov
- Svet MGLC je proti združitvi
- strokovna slovenska in mednarodna javnost je proti združitvi, prihajajo pisma podpore
- ustanovni dokument novega muzeja ne vsebuje Roga in Švicarije, tako da je Rog grad v oblakih
- MOL nima sredstev za izgradnjo in nato financiranje programa v Rogu
- MOL je ponujala Rog že več kandidatom
- delo AML in MGLC je uspešno, prepoznavno in razvojno. Nobena institucija nima krize vodenja.
- nekatera mednarodna priznanja MGLC so: donacija za zbirko MGLC cikla grafik Zadnja večerja Damiena Hirsta, enega izmed najbolj uveljavljenih sodobnih umetnikov v svetu; Kraljevska akademija v Madridu je grafičnemu bienalu podelila nagrado za najboljšo razstavo leta 2001; MOMA (Museum of Modern Art) v New Yorku je izpostavil svetovno pomembnost vloge MGLC v katalogu za razstavo Grafika v Evropi po letu 1960 do danes; katalog grafičnega bienala je bil nagrajen v Švici kot najbolje oblikovana knjiga leta 2003; MGLC je tudi eden od uspešnejših muzejev v Sloveniji pri črpanju sredstev iz programa EU Kultura 2000; o MGLC je poročal na prvi strani londonski The Guardian leta 2003.
- združevanje muzejev in galerij, ki jih je ustanovila MOL, kaže na nekonsistentnost mestne kulturne politike. Združevanje zagovarjajo z argumentom, da so veliki zavodi uspešni in učinkoviti. Hkrati pa ustanavljajo male zavode: Kino Šiška, Kinodvor in Mali zmaji. Kino Šiška (program: koncerti, gledališče, film in razstave) in Kinodvor (film, koncerti, razstave) imata program, ki se prekriva (Kino Šiška: koncerti, gledališče, film in razstave, Kinodvor: film, koncerti, razstave). Program Festivala Ljubljana je prav tako izvedba koncertov, gledaliških predstav, razstav in filma. Zakaj MOL ne združi teh treh zavodov? Zakaj MOL ne združi Slovenskega mladinskega gledališča in Mestnega gledališča ljubljanskega? Je problem število zaposlenih? Ne, število zaposlenih ne bi smelo biti problem, saj je MOL združila že vse knjižnice.
Lilijana Stepančič, direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra
