Projekt Prepovedana smrt problematizira odnos sodobne družbe do smrti. Kljub temu, da je smrt vseprisotna − tako v medijih, filmih, videoigricah kot v realnem svetu v raznih oblikah, od vojn, okupacij, smrtnih kazni, lakote, neozdravljivih bolezni ..., je ena temeljnih značilnosti sodobne družbe in sodobnega človeka izogibanje neposrednemu stiku z umirajočimi, s smrtjo in pogledu nanju. Smrt ima (po Baumanu) status skrajno radikalnega in nenaravnega dogodka; o smrti kot taki, o tem enkratnem in absolutnem dogodku v življenju slehernega izmed nas, se ne razmišlja, smrt je vedno smrt drugega. Potisnjena je popolnoma na rob družbene zavesti in predstavlja enega največjih tabujev sodobne družbe.
Po socioloških teorijah je bila v 19. stoletju prenesena iz javne sfere, kjer je bila del verskih in družbenih prepričanj, v zasebno sfero in v domeno »tehnične obravnave« medicinskih strokovnjakov. Dobesedno odrinjena iz družbenega dogajanja in vsakdanjega življenja je v javni sferi postala postranski in moteč dejavnik človeške eksistence, nevidna, skrita in zasebna izkušnja. Ljudje umirajo čustveno in fizično izolirani od vsakdanjega življenja v bolnišnicah in v domovih za ostarele. Postmoderni človek, ki vse bolj zanika lastno umrljivost, si je prihranil pogled na smrt. Izogiba se misli na lastno smrt, življenje poskuša podaljševati za vsako ceno in deluje nekako takole: Vsi vemo, da bomo umrli, a smo prepričani, da se to ne bo zgodilo nam.
Tako v družboslovju kot v umetnosti je v zadnjih letih precej opazen ponoven porast zanimanja za smrt. Umetniki jo v svojih delih reflektirajo na različne načine; jo obravnavajo kot fenomen ali se vprašanja smrti dotikajo v različnih kontekstih, od osebnega do političnega.
S tematiziranjem enega najbolj zanikanih življenjskih fenomenov se projekt Prepovedana smrt pridružuje posameznikom, društvom, institucijam in organizacijam, ki delujejo v smeri detabuizacije smrti. Poleg razstave bo vključeval predavanje, diskusijo (v sodelovanju s Slovenskim društvom hospic) in predstavitve.
Sodelujoči umetniki: Nika Autor, Jože Barši, Goran Bertok, Vlasta Delimar, Andreja Džakušič, Zuzanna Janin, Paul Mühlbach, Teresa Margolles, Eleonore Phillips, Kate Pollard, Franc Purg, Araya Rasdjarmrearnsook. Kustosinja razstave je Irena Čerčnik.