Franci Pečnik
Poročilo o pobudi za oživitev rojstne hiše Avguština Stegenška
Minilo je leto od občnega zbora Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, na katerem je bila podprta pobuda preučitve možnosti za ohranitev in ureditev rojstne hiše Avguština Stegenška. Po odmevnem simpoziju leta 2005 se je pomen Stegenška za slovensko umetnost dostojno predstavil in širše ozavestil. Že takrat je dr. Marjeta Ciglenečki opozorila na skrb vzbujajoče stanje Stegenškove domače hiše. Sicer smo Stegenška s spominsko ploščo društva na rojstni hiši priznali že leta 1965, vendar nikoli ni bilo priložnosti, da se njegovo arhivsko gradivo temeljiteje preuči in se širšo javnost seznani o njegovi resnični veličini.
Njegovo delo, vizionarske ideje pri vzpostavitvi temeljev Slovenske umetnostne topografije, raziskovanje sakralne umetnosti in izobraževanje bogoslovcev o umetnosti, kličejo po sistematični ureditvi vzdrževanja sakralne dediščine v cerkvi na Slovenskem. Zaveza Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva je, da poudari pomen Stegenška kot osebe, ki je prispevala k oblikovanju slovenske identitete na področju umetnostne zgodovine. Logična posledica torej je, da prispevamo k ohranitvi in ureditvi Stegenškove rojstne hiše v vasi Tevče pri Laškem.
Že nekaj desetletij neposeljena stavba s hišno številko Tevče 32 (Lahomno, parcela *177) leži ob kolovozu nedaleč od ceste v Kladje v Občini Laško. Hiša po čudnih okoliščinah ni spomeniško zaščitena, tako da jo lahko lastnik brez vsakih obveznosti podre (na to je SUZD opozorila konservatorka Božena Hostnik, ZVKDS OE Celje). Sedanji lastnik je zelo naklonjen ideji o ohranitvi in obnovi hiše. Čeprav želi v nekaj letih v bližini postaviti novo stanovanjsko hišo, se zaveda, da je domačija posebnega pomena. Ne moti ga možnost, da bi se stavba uporabljala za javno dejavnost. Spomeniško zaščitena stavba bi bila najboljša rešitev za trajno ohranitev in bi tudi omogočala lažje pridobivanje finančnih sredstev. Lastnik pa koleba, ali naj poda soglasje za postopek razglasitve (po 12. členu ZVKD-1 mora lastnik objekta soglašati z razglasitvijo), saj je težava v tem, da je novogradnja mišljena kot nadomestna gradnja za Stegenškovo domačijo.
Na občini Laško niso vedeli, da imajo na svojem ozemlju hišo večjega kulturnega pomena. Zaradi njihove načelne zadržanosti pri zagotavljanju gmotnih sredstev, se lahko v tem trenutku njihova pomoč pričakuje predvsem pri izpeljavi postopkov razglasitve. Na občini menijo, da je novogradnja možna le na mestu, kjer stoji domačija Stegenšek in ne dopuščajo izjem. V poznejših fazah, in posebno pri nadaljnji rabi domačije, bi se gotovo pričakovalo trajnejše sodelovanje občine pri vzdrževanju (čiščenje) in upravljanju (turistična ponudba) rojstne hiše.
Če povzamem: hiša ni pravno varovana in lastnik (najverjetneje) nima interesa po spomeniškem varstvu (razglasitev), saj želi zgraditi stanovanjsko hišo, ki jo lahko zgradi le na mestu domačije. Glede na položaj in namen, je SUZD ključni dejavnik, ki lahko opozori na problematiko in se dejavno vključi v ohranitev Stegenškove domačije.
Pri preučevanju stanja Stegenškove domačije sem 29. 12. 2008, po spletu naključij povabil na ogled domačije prijatelja arhitekta Stephena Bookerja (carste STUDIO - architects and Heritage Consultants, Wallsend, Avstralija), ki je izdelal dokument o stanju ohranjenosti in poškodbah na hiši. Predstavil je ukrepe, ki bi jih bilo treba čim prej izpeljati, da stavba ne bi še naprej propadala. Tako je nemudoma potrebno popravilo strehe (manjkajo strešniki, zamenjava slabih špirovcev) oziroma celotna zamenjava kritine z lažjo (sedaj betonski zidaki), lahko tudi začasno kritino, z žlebovi, zmanjšati je treba vnos vlage v stenah (izkop drenaže z nasutjem), namestiti polivinil na okna in v kratkem zagotoviti konstantne vremenske pogoje. Pred vsakršnim posegom pa bi seveda morali hišo temeljito dokumentirati. V prihodnje bi Bookerjevo mnenje lahko preučil tudi pristojni zavod (ZVKDS OE Celje), da bi v primeru postopka razglasitve podali ustrezna soglasja in pozneje kulturno varstvene pogoje za obnovo.
Položaj Stegenškove domačije nikakor ni dober, zato predlagam dvoje (če predpostavljam, da je interes društva za ohranitev domačije neomajen):
1. Preuči naj se možnosti za obstoj Stegenškove domačije in situ. Tako bi bilo potrebno na ZVKDS, Ministrstvu za kulturo in Ministrstvu za okolje in prostor, poizvedeti, če v primeru strokovnih argumentov (pomen rojstne hiše) in postopkovne dileme (soglasje lastnika za razglasitev), omogočijo nadomestno gradnjo brez rušitve starega objekta.
2. Če bi bile izčrpane vse možnosti za ohranitev domačije na prvotnem mestu, bi se objekt odkupil, dokumentiral in preselil na novo lokacijo (najbolje v bližini, znotraj Krajevne skupnosti Kladje). Poleg tega bi se na sekundarni lokaciji domačija razglasila za spomenik lokalnega pomena in sledil bi postopek obnove in oživitve (spominska zbirka).
V vsakem primeru bo temeljna rešitev spomeniška zaščita in nadaljnji postopki za obnovo stavbe. Hišo je nujno treba ohraniti, in verjamem, da bi jo z ustvarjalnim pristopom z majhnimi sredstvi uspeli tudi oživiti. Pomembno je, da se nekdo redno ukvarja z domačijo in tako povezuje vse človeške in finančne vire. Morebiti bi bilo smiselno oblikovati sekcijo ali iniciativni odbor pri SUZD ter mogoče pozneje vzpostaviti društvo Avguština Stegenška, ki bi še bolje povezovalo interese posameznikov po ohranjanju Stegenškove dediščine na področju preučevanja sakralne dediščine.
Vzporedno v javno objavo predlagam skupno pobudo društev in ustanov (SUZD, IHS, Filozofska fakulteta v Mariboru, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Slovensko konservatorsko društvo idr.) za predstavitev pomena Avguština Stegenška in posledično smisla ohranitve njegove rojstne hiše. Menim, da ne bo druge interesne skupine, ki bi vedela o Stegenšku toliko, da ga lahko predstavi širši javnosti in mu zagotovi primeren prostor v slovenski zgodovini.
