Kljub temu, da nam je bil, sodelavcem na umetnostnozgodovinskem oddelku Filozofske fakultete, Sonjin dolgoletni boj z boleznijo (vsaj v obrisih) znan, je njena smrt prišla kot nenaden udarec. Ob vsakem srečanju nam je povedala, da ji gre na bolje, da bo njene bolniške kmalu konec in da se bomo kmalu, zares in za dolgo, videli v naši knjižnici.
Tukaj se je s polovičnim delovnim časom, saj je za seboj že imela prvo izkušnjo z boleznijo, zaposlila leta 2000. V knjižnici je skrbela predvsem za katalogizacijo periodike, ob tem pa se je ves čas ukvarjala tudi s pisanjem o moderni in sodobni umetnosti. Z umetnostjo dvajsetega stoletja, predvsem s kiparstvom, sta bili njena profesionalna pa tudi osebna pot ves čas tesno povezani.

Preberite več: Sonja Klemenc: in memoriam

Minilo je leto od občnega zbora Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, na katerem je bila podprta pobuda preučitve možnosti za ohranitev in ureditev rojstne hiše Avguština Stegenška. Po odmevnem simpoziju leta 2005 se je pomen Stegenška za slovensko umetnost dostojno predstavil in širše ozavestil. Že takrat je dr. Marjeta Ciglenečki opozorila na skrb vzbujajoče stanje Stegenškove domače hiše. Sicer smo Stegenška s spominsko ploščo društva na rojstni hiši priznali že leta 1965, vendar nikoli ni bilo priložnosti, da se njegovo arhivsko gradivo temeljiteje preuči in se širšo javnost seznani o njegovi resnični veličini.
Njegovo delo, vizionarske ideje pri vzpostavitvi temeljev Slovenske umetnostne topografije, raziskovanje sakralne umetnosti in izobraževanje bogoslovcev o umetnosti, kličejo po sistematični ureditvi vzdrževanja sakralne dediščine v cerkvi na Slovenskem. Zaveza Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva je, da poudari pomen Stegenška kot osebe, ki je prispevala k oblikovanju slovenske identitete na področju umetnostne zgodovine. Logična posledica torej je, da prispevamo k ohranitvi in ureditvi Stegenškove rojstne hiše v vasi Tevče pri Laškem.