Helena Trebar
DOMA: arhitekta France in Marta Ivanšek
Ljubljana, Moderna galerija, od 25. marca do 16. maja 2010
DOMA: arhitekta France in Marta Ivanšek
Ljubljana, Moderna galerija, od 25. marca do 16. maja 2010
Vsebine
Naslov
Slovensko
umetnostnozgodovinsko društvo
(SUZD)
Aškerčeva cesta 2
SI-1000 Ljubljana
tel: (01) 241 12 10
Raziskovanje naročnikovih potreb in želja glede bivanjskega prostora, načrtovanje stanovanjskega naselja Murgle v Ljubljani (za katero sta leta 1973 prejela Plečnikovo nagrado), oblikovanje opreme za dom upokojencev Tabor v Ljubljani, načrtovanje domov upokojencev na Poljanah in ljubljanski Koleziji in nenazadnje ustanovitev razstavno-prodajnih salonov Interier v Ljubljani ter Ambient v Mariboru so le nekateri najbolj znani projekti Marte (1920−2009) in Franceta Ivanška (1922−2007), dveh pomembnejših osebnosti slovenske arhitekture druge polovice 20. stoletja.
Takoj po koncu Francetovega študija arhitekture v Ljubljani sta se odpravila na petletno izpopolnjevanje na Švedsko, kjer so imeli do načrtovanja stanovanj poseben odnos. Prostorska varčnost, zadržano oblikovanje in socialne ideje so bile značilnosti skandinavskih držav, tedanji jugoslovanski bivanjski situaciji pa so popolnoma nasprotovale. Pri nas še neraziskano področje - stanovanje je tako postalo glavni predmet njunega delovanja, saj sta se ukvarjala z raziskovanjem, urbanističnim in arhitekturnim urejanjem naselij, stanovanjsko vzgojo ter oblikovanjem notranje opreme. Vse življenje sta zagovarjala stališče, da delo arhitekta ni zgolj estetsko pogojeno oblikovanje prostora, temveč se mora to podrejati predvsem funkcionalnosti, ki jo more arhitekt zagotoviti šele z izvajanjem predhodnega raziskovalnega dela. Njun cilj - ustvarjanje udobnih in prijetnih domov se je manifestiral z doseganjem visokega standarda bivalnega prostora. Uspešnost je 7 let po njuni upokojitvi potrdila mednarodna nagrada sklada Ikea (1986), izredno pomembno arhitekturno priznanje tistega časa. V publikaciji Enodružinska hiša lahko beremo, kakšno je po raziskavah najpogosteje želeno in funkcionalno zasnovano domovanje. Temu ustreza pritlična vrstna hiša z atrijem, ki človeku omogoča stik z naravo, hkrati pa je ekonomsko in prostorsko racionalna in tako posebej prilagojena mestnemu okolju. V štirih fazah grajeno ljubljansko naselje enodružinskih hiš Murgle je edini primer nizke zgoščene stanovanjske gradnje v Sloveniji, ki je bil realiziran v tako velikem obsegu. Dodatno kakovost bivanja ponuja tudi dejstvo, da so murgelske hiše grupirane v karéje, prepletene z ozkimi stezami, ki tako avtomobilom onemogočajo dostop do vhodov.
Glavni poudarek razstave je izpostavitev treh pristopov njunega dela v okviru tedanje slovenske arhitekturne produkcije - stanovanjskega raziskovanja, stanovanjske vzgoje oz. izobraževanja in s tem usmerjanja k vidnejši kakovosti bivanja ter projektiranja, s čimer sta prispevala k povišanju kakovosti življenja. Poleg arhivskega gradiva, ki obsega raziskovanje, načrte in publikacije, je njuno delo na razstavi predstavljeno tudi s postavitvijo pohištva, maket, fotografij, citatov, dokumentarnega filma in morda najbolj nenavadno od vsega - prenosom treh delnih prostorskih rekonstrukcij merila 1 : 1 neposredno v galerijski prostor. To so murgelska vrstna hiša iz prve faze (1965-1969), prodajni salon Interier na Mestnem trgu in soba v poljanskem domu upokojencev. Med razstavljenim pohištvom je tudi kuhinja Svea (1961), ki sta jo Ivanškova poimenovala po švedski gozdni pokrajini Svealand, saj sta jo razvila na osnovi tamkaj pridobljenih izkušenj. V svoji zasnovi je predstavljala standardno švedsko kuhinjo, prirejeno jugoslovanskim razmeram. Eden njenih poglavitnih adutov je prilagodljivi sistem, ki je dopuščal možnosti individualnega postavljanja v prostor glede na želje, potrebe in finančne zmožnosti kupca.
Razstava je poleg izčrpne predstavitve njunega ustvarjanja dopolnjena z umetniškimi intervencijami sodobnih umetnikov Vesne Bukovec, Vadima Fiškina, Dejana Habichta, Žige Kariža, Tanje Lažetić, Tadeja Pogačarja, radioCone (Irena Pivka, Brane Zorman), Zore Stančič in Petre Varl, ki se s svojimi predstavitvami posvečajo vprašanjem stanovanja, doma ali dela zakoncev Ivanšek.
Leta 1962 sta Marta in France v dvorani Pokojninskega zavoda organizirala razstavo Pogrnjena miza in tako strokovnemu kot laičnemu občinstvu predstavila aktualne smernice v postavitvi pogrinjkov. Ideja v času razstave ponovno zaživi v baru Moderne galerije - mize bodo tedensko urejali arhitekti in oblikovalci Mika Cimolini, Nena Gabrovec in Almira Sadar, Aleksander Lužnik in Ana Ocvirk, Gaja Mežnarič Osole in Saša Štucin, Prostorož ter Studiobotas.
