Mednarodni grafični likovni center
GESAMTKUNST LAIBACH
Temelji 1980−1990
do 6. junija 2010
Letos mineva trideset let od ustanovitve skupine Laibach, katere glasba in performativni nastopi so že del kulturne zgodovine. Veliko manj pa je znano, da je Laibach svojo pot pričel pravzaprav tudi kot likovna skupina. Podobe križa, skodelice kave, jelena ali metalca, ki jih večina pozna s slik Irwinov, so namreč izvorno Laibachovi motivi. Bile so del kapitala, ki ga je Laibach leta 1984 vložil v takrat ustanovljeni Neue Slowenische Kunst. Po ustanovitvi NSK je njihovo do tedaj ustvarjeno likovno tradicijo prevzela skupina Irwin.
Laibach je v likovno produkcijo Slovenije prinesel alternativno postmoderno ustvarjanje. Povezal je slikarstvo nove podobe, naredi-si-sam ustvarjanja punkovskih skupin in postkonceptualne prakse, ki sta jih promovirali beograjska in zagrebška scena. Laibach je med sabo 'zvaril' različne medije, glasbo, video, film in performans, visoko in "nizko", popularno kulturo, politiko in umetnost. Že na samem začetku osemdesetih je jasno definiral tudi temelje Retroavantgarde.
Razstava v Mednarodnem grafičnem likovnem centru je pregledna razstava ustvarjanja skupine Laibach v prvem desetletju delovanja, ki je imelo osrednjo vlogo v umetnosti subkulturnega gibanja v 80. letih prejšnjega stoletja. Laibach predstavlja kot multimedijsko skupino, ki povezuje likovno in glasbeno ustvarjanje ter teoretsko pisanje.
Na primeru vizualne kulture predstavlja prenos teoretske misli od Laibacha na NSK.
Razstava je tudi zgodovinska, saj so po tridesetih letih prvič zbrane in predstavljene slike, grafike, plakati, publikacije, časopisne strani, vabila, ovitki plošč, fotografije, scenografije koncertov, video in izdelki za promocijo. Na ogled pa bo tudi nova instalacija, nastala posebej za razstavo v MGLC. Kustosinja razstave je Lilijana Stepančič.
Dela na razstavi so iz arhivov Laibacha, Barbare Borčić, Škuc Foruma, RTV Slovenije in fotografov Borisa Cvetanovića, Dragana Papića, Janeja Štravsa, Nikolaja Pečenka, Antonija Živkovića, Siniše Lopojde, iz zbirk Mednarodnega grafičnega likovnega centra, Neila Rectorja in Daniela Millerja in iz fototeke Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
