Gašper Cerkovnik
Portret Maxa Dvořáka na Oddelku za umetnostno zgodovino v Ljubljani
Risba z rdečcem na papirju nižje kakovosti je okvirjena v preprost lesen okvir, portret pa poudarja še rjavkast paspartu iz tankega papirja z vidno površno izrezanim oknom (2). V spodnjem levem robu je podpis s svinčnikom z imenom in priimkom ter letnico nastanka: »Francè Starè 1946.« Zaradi delne podobnosti portretiranca z enim od najpomembnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev Francetom Steletom, smo nekateri napis napačno brali kot ime portretiranca. Identiteta upodobljenega moškega srednjih let z bistrim pogledom, visokim čelom in brki je bila tako dokončno razrešena šele, ko sem risbo vzel iz okvirja in se je pod portretiranim pokazal prav tako z rdečcem napisan plečnikovsko elegantni napis: »MAX ◦ DVOŘÁK«. Upodobljeni je torej veliki avstrijski umetnostni zgodovinar in eden od najpomembnejših predstavnikov tako imenovane dunajske umetnostnozgodovinske šole Max Dvořák (3). Podpis s svinčnikom pod risbo tako pripada njenemu avtorju Francetu Starètu, ki jo je narisal leta 1946. Starè je znan predvsem kot eden od najpomembnejših slovenskih povojnih arheologov, ki se je posvetil predvsem izjemno bogatemu obdobju bronaste in železne dobe pri nas. Vendar se na svoji študijski poti - kot so to praviloma počeli naši največji znanstveniki s področja humanistike − ni omejil na eno stroko: pred posvetitvijo arheologiji je nekaj časa namreč študiral tudi slikarstvo in umetnostno zgodovino (4).
Ravno Dvořákov portet na Oddelku za umetnostno zgodovino najbolje predstavlja to obdobje njegove poti (5). Všečna risba z nežnimi prehodi v modelaciji se navezuje na slog Božidarja Jakca, ki je bil prvi rektor in eden od učiteljev na leta 1945 ustanovljeni Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Portret Dvořáka je Starè mogoče narisal po naročilu ali vsaj vzpodbudi Franceta Steleta, ki je bil v tem času predstojnik Oddelka za umetnostno zgodovino in učenec velikega umetnostnega zgodovinarja. Glede na to, da je Dvořák umrl leta 1921, si je Starè pomagal s fotografijo, nastalo v dunajskem fotografskem ateljeju Kowner (6). Na fotografiji je upodobljeni prikazan dopasno sedeč za mizo, na risbi pa se je umetnik omejil samo na njegovo glavo s skicozno označenimi rameni in z metuljčkom zvezano srajco. Kljub slogovno dovršeno spisanemu imenu upodobljenca in številnim pomožnim črtam s svinčnikom se je Starè uštel pri njegovi umestitvi in ga preveč pomaknil na desno, kar je najverjetneje sam prekril s paspartujem.
Ne glede na te pomankljivosti in na uporabljeni manj kakovostni papir ter skromni okvir, kar je glede na nastanek risbe takoj po drugi svetovni vojni povsem razumljivo, predstavlja ta risba pomemben dokaz o Starètovem risarskem talentu in zanimiv dokument iz zgodovine enega od ustanovnih oddelkov prve slovenske univerze.
(1) Nekaj let nazaj so bili na primer objavljeni fragmenti srednjeveških fresk: Anabelle KRIŽNAR, Fragmenti stenskih poslikav, hranjeni na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in njihova provenienca, in: Zbornik za umetnostno zgodovino, XLI, 2005, pp. 163−177.
(2) Risba je brez inventarne številke. Z okvirjem je velika 488 x 355 mm, sam papir je velik 445 x 315 mm, okno paspartuja pa približno 291 x 207 mm.
(3) Za zadnji večji prispevek o dunajski umetnostnozgodovinski šoli in Dvořákovi vlogi v njej glej: Wiener Schule. Errinerung und Perspektiven (Wiener Jahrbuch für Kunstgeschichte, LIII), Wien - Köln - Weimer 2004 [2005].
(4) Francè Starè se je rodil leta 1924 v Šmartnem pri Litiji in umrl leta 1974 v Ljubljani. Za krajši pregled njegovega bogatega življenja glej: Francè KOBLAR, Starè Francè, in: Slovenski biografski leksikon, 10 (ed. Alfonz Gspan), Ljubljana 1967, pp. 448−449; S GA, Stare, France, in: Enciklopedija Slovenije, 12 (ed. Dušan Voglar), Ljubljana 1998, p. 277.
(5) V seminarski kroniki Stelè Stareta omenja v študijskem letu 1945/1946, ko je pomagal pri raziskovalnih izkopavanjih v Stični: Izidor CANKAR - Francè STELÈ, Seminarska kronika, Ljubljana 1920−1958, p. 31.
(6) Fotografija je v visoki resoluciji dostopna na svetovnem spletu: http://kunstgeschichte.univie.ac.at/index.php?eID=tx_cms_showpic&file=uploads%2Fpics%2Fdvorak_02.jpg&width=800m&height=600m&bodyTag=%3Cbody%20bgcolor%3D%22white%22%3E&wrap=%3Ca%20href%3D%22javascript%3Aclose%28%29%3B%22%3E%20|%20%3C%2Fa%3E&md5=7e55c77ee3515b39fd617d299b7e3b68 [1. 6. 2010].
