Tatjana Badovinac
Antependij in postna slika Antona Postla na Vrhu nad Boštanjem

Na strmem bregu, v zaselku Topolovec, na Vrhu nad Boštanjem stoji podružnica boštanjske župnije, božjepotna cerkev Marijinega vnebovzetja (1). Napis na vzidani marmorni plošči nam pove, da sta božjepotno cerkev leta 1734 zgradila Janez Andrej baron Mordax de Porttendorf z ženo Ivano Terezijo roj. baronico Taufferer (2). Zasnovo cerkve Marijinega Vnebovzetja pripisujejo zgodnjemu ustvarjalnemu obdobju arhitekta Candida Zullianija (3). Cerkev sestavljajo pravokotna ladja z močno porezanimi vogali, ki je pokrita s kupolo, pravokoten prezbiterij in zvonik pred fasado. Zvonik je spodaj kvadraten, v nadstropju pa preide v oktogon s čebulasto streho; pozidali so ga najbrž kasneje, verjetno gre za delo domače zidarske delavnice (4). Hkrati s cerkvijo so bile zgrajene tudi kapelice, sedem po številu, ki jih je prav tako dal zgraditi baron Mordax, in so verjetno simbolizirale Marijinih sedem žalosti; romarji so jih lahko podoživljali ob romanju na Vrh (5).

Preberite več: Tatjana Badovinac: Antependij in postna slika Antona Postla na Vrhu nad Boštanjem

Gašper Cerkovnik
Portret Maxa Dvořáka na Oddelku za umetnostno zgodovino v Ljubljani

Oddelek za umetnostno zgodovino v Ljubljani poleg dragocene knjižnice hrani tudi nekaj izvirnih umetniških del (1), med katerimi je tudi uokvirjena risba na papirju s portretom moškega srednjih let − upodobljenec in kvalitetni risar do predkratkim nista bila nesporno prepoznana. 
Risba z rdečcem na papirju nižje kakovosti je okvirjena v preprost lesen okvir, portret pa poudarja še rjavkast paspartu iz tankega papirja z vidno površno izrezanim oknom (2). V spodnjem levem robu je podpis s svinčnikom z imenom in priimkom ter letnico nastanka: »Francè Starè 1946.« Zaradi delne podobnosti portretiranca z enim od najpomembnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev Francetom Steletom, smo nekateri napis napačno brali kot ime portretiranca.

Preberite več: Gašper Cerkovnik: Portret Maxa Dvořáka na Oddelku za umetnostno zgodovino v Ljubljani