Čeprav vse poti niso vodile v Emono, rimsko predhodnico Ljubljane, je bilo to vseeno pomembno rimsko naselje ob vojaški in trgovski prometnici od Italije na Balkan. Pred okoli 2000 leti sta kolonijo Julijo Emono ustanovila cesar Avgust in njegov posinovljenec Tiberij. V začetku 1. stoletja so rimski vojaki na prostoru današnjega središča Ljubljane zgradili Emono, ki je bila prvo pravo mesto v osrednji Sloveniji.
Kot večina na novo načrtovanih rimskih mest je bila tudi Emona zgrajena v pravilnem pravokotnem tlorisu. Mesto je obkrožalo mogočno obzidje z 29 stolpi in štirimi glavnimi vrati; njegov obseg je meril skoraj 2 kilometra.
Znotraj obzidja je Emono oblikovala mreža pravokotno sekajočih se cest, med katerimi so ležale obsežne gradbene parcele za stanovanjske hiše. Ob vseh cestah v smeri Z-V so tekle kloake − kanalizacijski kanali, ki so mestne odplake odvajali v Ljubljanico. Ob presečišču dveh glavnih cest je stal osrednji mestni trg, forum, kjer se je odvijalo javno življenje Emoncev.
Emona je svojo več kot 500-letno zgodovino sklenila po propadu Zahodnega rimskega cesarstva − sredi 6. stoletja je življenje v njej zamrlo. O njej se je spet začelo govoriti 1000 let kasneje, v 16. in 17. stoletju, ko so zgodovinarji baročnega časa mesto povezali z mitom o argonavtih, grških junakih, ki naj bi pod vodstvom Jazona na obrežju Ljubljanice postavili Emono.
Predmet resnejših znanstvenih raziskav je Emona postala v 20. stoletju, še posebej v času velike gradbene prenove Ljubljane (60. in 70. leta), ko sta nastala tudi dva arheološka parka, poleg njiju pa še nekaj manjših spomeniških območij. Veliko novega smo o Emoni izvedeli v zadnjih nekaj letih, ko v Ljubljani ponovno potekajo obsežne arheološke raziskave.
Mesto, ki je nastalo pred skoraj 2000 leti, razkriva svoje skrivnosti! Kdo in kako ga je zgradil? Kdo je v njem živel? Kakšen je bil njegov vsakdanji utrip? Doživite ga z vsemi čuti!