Tomislav VIGNJEVIĆ
Nizozemska ars nova in njen zmagoviti pohod po Srednji Evropi
Till-Holger Borchert (ur.): Van Eyck bis Dürer. Altniederländische Meister und die Malerei in Mitteleuropa, kat. raz., Groeningemuseum, Brugge, 29. 10. 2010–30. 1. 2011, Belser Verlag, Stuttgart, 552 str., ilustr.

Vpliv staronizozemskega slikarstva na likovno ustvarjanje v skorajda celotni Evropi 15. stoletja je izjemno fascinantna tema, ki nenehno kliče k novim obravnavam, prezentacijam in raziskavam. Eno najzanimivejših in najodmevnejših tovrstnih razstav z obsežnim katalogom so leta 2002 pripravili muzeji v Bruggeju, njena tema pa so bili vplivi staronizozemskega slikarstva na umetnost sredozemske Evrope.
Till-Holger Borchert, ki je vodil tedanji projekt, je osem let pozneje priredil nekakšno nadaljevanje tega uspešnega prikaza vpliva nizozemskih slikarjev na umetniško ustvarjanje od Portugalske do Italije, in sicer projekt Od Van Eycka do Dürerja. Staronizozemski mojstri in slikarstvo v Srednji Evropi. Vsekakor je razstava izjemen dosežek, saj gre za izčrpno, natančno in obsežno predstavitev vpliva in medsebojne povezanosti staro nizozemskega slikarstva in umetnosti v Srednji in Vzhodni Evropi. Tako je s katalogom te razstave nastala natančna prezentacija problematike, ki že več kot stoletje vedno znova zbuja interes umetnostne zgodovine. Predvsem prinaša ta katalog nove vpoglede in izčrpno obravnavo ogromnega vpliva in spodbud, ki jih je ustvarjanje nizozemskih mojstrov dalo v tem obdobju umetnosti na obsežnem področju od Kölna do Vzhodne Evrope.
V časovni okvir od dokončanja Gentskega oltarja (1432) do Dürerjevega potovanja na Nizozemsko v letih 1520–1521 so umeščene uvodne študije in kataložni del, kjer so predstavljene posamezne regije oziroma dežele. Razprave se začnejo s študijo o prenovi slikarstva na Nizozemskem Till-Holgerja Borcherta, sledi razprava o importu nizozemskih oltarjev v tem času, kjer je Reinhard Karrenbrock predstavil ta pomemben način razširjanja nizozemskih inovacij na področju likovne umetnosti v Srednjo Evropo.
Stephan Kemperdick se nato posveča delovanju in vplivom prve generacije slikarjev na Nizozemskem. Zgledovanje po Rogierju van der Weydnu pa je predmet razprave Antje-Fee Köllermann, sledita prispevek o umetniških izmenjavah med Nizozemsko in Nemčijo v Dürerjevem času (Juliane von Fircks) in prispevek o risbi med Janom van Eyckom in Dürerjem (Guido Messling).
O izjemno pomembni vlogi grafičnih listov pri posredovanju in razširjanju novih likovnih formulacij piše Christof Metzger, ki svojo razpravo zaključuje prav s primerom Maškega mojstra in njegovega posnemanja grafike Mojstra E. S. na freskah sv. Krištofa in Križanja na Mačah. Ingrid Ciulisová je prispevala pregled vplivov Schongauerjevih grafičnih listov v umetnosti srednjevzhodne Evrope.
V kataložnem delu so s posameznimi umetninami predstavljene dežele, začenši z Nizozemsko, Vestfalijo in obmorsko regijo Nemčije, sledijo Köln, Švabska in Gornje Porenje, pa Bavarska, Frankovska in Avstrija. Vzhod je predstavljen z ustvarjanjem na Češkem, Poljskem, v Šleziji in na Madžarskem. Vsaka regija je predstavljena z uvodno študijo, ki ji sledijo kataložne enote o posameznih umetninah.
Med temi je v okviru avstrijskega slikarstva na straneh 462–3 (kat. št. 258) zastopan tudi Mojster Kranjskega oltarja s triptihom z Objokovanjem Kristusa na srednji tabli, ki je v zasebni lasti. Besedilo, ki ga je podpisal Till-Holger Borchert, bolj ali manj natančno povzema stanje raziskav in navaja vso relevantno literaturo.