Luka RUČIGAJ
Račun štukaterja Damiana Piazola. Grotta v Auerspergovem knežjem vrtu na Dunaju
Raziskave, 22. 3. 2018
1. Račun za izdelavo štuka v grotti. Dunaj, AT-OeStA/HHStA, SB Auersperg, I-A-1-31, Fürstlicher Hofstaat, Rechnungen (Laibach und Wien), 1671.
V mapi »Fürstlicher Hofstaat, Rechnungen (Laibach und Wien), 1671«, ki je del arhiva družine Auersperg, hranjenem v dunajskem Haus-, Hof- und Staatsarchivu, sem v okviru raziskave za magistrsko nalogo Slavnostna dvorana Auerspergovega »Knežjega dvorca« v Ljubljani in Faetontov padec v imaginariju 17. stoletja (2017) naletel na zložen račun, ki je bil opremljen z oznako »Quittung von Damian Piazol Stuccator. Nr. 64«.[1]
Damian Piazol, kot je njegovo ime naknadno pripisano na hrbtno stran računa, je pripadal znani družini štukaterjev, gradbenikov in kiparjev, ki je izvirala iz okolice Milana in ki so bili v 17. in 18. stoletju dejavni na Dunaju.[2] Na fakturi je z »lastno roko« podpisan namreč »Domenicus Biäzzol«, ki bi ga lahko morda povezali z leta 1719 na Dunaju umrlim štukaterjem Domenicom Piazzolom.[3] Ta je leta 1686 sodeloval pri štukiranju ladje v župnijski cerkvi v Hietzingu, leta 1691 grajske kapele v gradu Atzenbrugg in leta 1698 oboka in prečne ladje samostanske cerkve v Klosterneuburgu. Kot štukater je delal tudi za samostansko cerkev in grad Mirabell v Salzburgu in pri opremi današnje sejne dvorane z bogato štukiranim stropom v mestni hiši v Perchtoldsdorfu.[4] V kolikor gre za identičnega mojstra, bi štukiranje grotte na posestvu Auerspergov leta 1671 lahko tako predstavljalo eno od zgodnejših naročil, ki jih je prejel Domenico Piazzol.
Na računu imenovani »fürstlichen Gartten« bi lahko prehitro povezali z bolj znanim ljubljanskim Knežjim vrtom in v njem ležečo grotto, ki jo je opisal že Janez Vajkard Valvasor v deseti knjigi Slave vojvodine Kranjske, naslovljene Von Denen Hertzogen und Landes=Fürsten, ko je govoril o obisku cesarja Leopolda I. v Ljubljani.[5] Vendar je na dokumentu izpričano, da se je knežji vrt nahajal v dunajskem predelu Rossau. Tamkajšnja posest Auerspergov se v literaturi ne omenja kot vrt ali park, temveč le kot travnik, že leta 1687 pa so jo Auerspergi prodali družini Liechtenstein, ki je na tem mestu postavila park in palačo, ki jo danes poznamo kot Gartenpalais Liechtenstein.[6]
Odnos med dunajsko palačo Janeza Vajkarda kneza Auersperga (1615–1677), ki je stala na mestu današnje palače Harrach, in tamkajšnjim knežjim vrtom je bil podoben kot v Ljubljani, kjer sta se mestna palača in vrt sicer nahajala dokaj blizu skupaj, a nista bila neposredno povezana.[7] O dunajskih naročilih Janeza Vajkarda kneza Auersperga ni znano skoraj nič, čeprav bi lahko sklepali, da je ob njegovi vrnitvi na Kranjsko z njim prišel tudi del opreme.[8] Prvi knez Auersperg Janez Vajkard (1615–1677) si tudi s tega stališča zasluži primerno celovito obravnavo. [9]
Transkripcija[10]
Hierauf Empfange Ich Endts Underschribener von den Wohl[geboren] Edl[en] und Gestrengen Herrn N: Rescaly p. Röm[ische]: Kays[erlihe]: May[estet]: wohluerordneten Prouiandt Obre[rsten]: Lieut[enant]: und fürst[lischen]: Auersperg[ischen]: der herrschaften Inspectorn, wegem aller: handt der alhier in der Rossau gelegenen fürst[lichen]: Gartten gemachter Stukhthor arbeith in der Grotta aldort, gedingter massen Ain Hunderdt Gulden. Uhrkhundt dessen mein aigen hierunder gestelte handtschrift und Pedtschafts fertigung. Wien dem 18[ten]: 8bris. Anno 1671
G[ulden]:100: f[lorentiner]:
Domenicus Biäzzoll(mp)
Stockhodor
[1] Dunaj, AT-OeStA/HHStA, SB Auersperg, I-A-1-31, Fürstlicher Hofstaat, Rechnungen (Laibach und Wien), 1671; Luka Ručigaj, Slavnostna dvorana Auerspergovega »Knežjega dvorca« v Ljubljani in Faetontov padec v imaginariju 17. stoletja, Düsseldorf – Ljubljana 2017 (magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, tipkopis). Za Auersperge e. g. Miha Preinfalk, Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura, Ljubljana 2005 (Thesaurus Memoriae, Dissertationes, 4).
[2] Cf. e. g. Albin Czerny, Kunst und Kunstgewerbe im Stifte St. Florian von den ältesten Zeiten bis zur Gegenwart, Linz 1886, pp. 146, 191; Carl Drexler, Kunst und Kunstgewerbe im Stifte Klosterneuburg, Kunst und Kunsthandwerk, III/5, 1900, p. 210; Hans Tietze, Die Denkmale der Stadt Wien (XI–XXI. Bezirk), Wien 1908 (Österreichische Kunsttopographie, 2), pp. 60–67; Martin Reisenhuber, Die kirchliche Barockkunst in Österreich, Linz 1924, pp. 254–255, 374, 382, 412, 441, 465, 604; Ernst Buchner, s. v. Piazzoli, Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart (ed. Hans Vollmer), XXVI, Leipzig 1932, p. 571; Thomas Korth, Stift St. Florian – Die Entstehungsgeschichte der barocken Klosteranlage, Nürnberg 1975, pp. 165, 253, 266, 366; Die Kunstdenkmäler Österreichs. Niederösterreich südlich der Donau, I – II, Wien 2003 (DEHIO-Handbuch die Kunstdenkmäler Österreichs), pp. 105, 568, 734, 747, 752, 756–759, 784,1015, 1020, 1647, 1670, 1672, 2205; Gerlinde Graninger, s. v. Piazoll, Domenico, Artisti Italiani in Austria, 2004, https://www.uibk.ac.at/aia/piazzol_domenico.htm (3. 6. 2017); Stefanie Zangerl, s. v. Piazoll, Giovanni, Artisti Italiani in Austria, 2006, https://www.uibk.ac.at/aia/piazoll_giovanni.html (3. 6. 2017); Stefanie Zangerl, s. v. Piazoll, Johann Georg, Artisti Italiani in Austria, 2006, https://www.uibk.ac.at/aia/piazoll_johann%20georg.html (3. 6. 2017); Die Kunstdenkmäler Österreichs. Wien I. Bezirk – Innere Stadt (edd. Günther Buchinger – Gerd Pichler), Wien 2007 (DEHIO-Handbuch die Kunstdenkmäler Österreichs), pp. 352, 365, 376; Die Kunstdenkmäler Österreichs, Niederösterreich nördlich der Donau, Wien 2010 (DEHIO-Handbuch die Kunstdenkmäler Österreichs), pp. 126–130, 133, 287, 596, 876, 1121, 1148, 1362, 1363.
[3] Alexander Hajdecki, Die Dynasten-Familien der italienischen Bau- und Maurermeister der Barocke in Wien, Berichte und Mitteilungen des Altertums-Verein zu Wien, 34, 1906, pp. 1–83.
[4] Niederösterreich südlich .. 2003 (DEHIO), cit. n. 2, pp. 105, 784, 1015, 1020, 1674
[5] »Nach Mittags erhuben sich Ihre Majestät und Ertzthertzogl. Durchl. Nach deß Herrn Grafen und Landeshauptmanns Garten vor der Stadt: welcher/ neben der zierlichen Anlegung und Warte/ und deren mancherley und raren Gewächsen/ auch mit vielen marmelsteinernen Statuen und Bildern/ und sonderlich einem mit Hölen künstlich aufgeführten kleinem Berge/ einem Fisch=Teiche/ unterschiedlichen Fontainen und Grotten/ wie ingleichem mit einer Einöden/ und letztlich auch mit vielen sehr artlichen Käfigen und Vogelhäusern von allerhand Vögeln/ prangete/ auch noch überdiß mit einem Ballhause versehen/ solchem nach/ durch diese Bequemlichkeit/ Zier/ und so wol Augen= als Ohren= Lust/ gar wol den Titel eines kleines Paradises verdiente….« Johann Weichard Valvasor, Die Ehre des Hertzogtum Krain. X. Buch Von Denen Hertzogen und Landes=Fürsten, III, Laybach 1689, p. 379.
[6] Hellmut Lorenz, Liechtenstein Palaces in Vienna from the Age of Baroque, New York 1985, p. 5. Cf. e. g. The History of the Liechtenstein Garden Palace, https://www.palaisliechtenstein.com/downloadFile?f=L3BhbGFpc19saWVjaHRlbnN0ZWluL1RleHRlL0hpbnRlcmdydW5kaW5mb3JtYXRpb24vUExfR2FyZGVuX1BhbGFjZV8yMDE1X0UucGRm (5. 6. 1017); Johann Kräftner – Gottfried Knapp, Ein Haus für die Künste, das Gartenpalais in der Rossau. Zur Architektur des Liechtenstein Museum Wien, München–New York 2004; Die Kunstdenkmäler Österreichs. Wien II. IX. und XX. Bezirk, Wien 2007 (DEHIO-Handbuch die Kunstdenkmäler Österreichs), pp. 397–401.
[7] Igor Weigl, Ljubljanska palača knezov Auerspergov, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, LIII/1, 2006, pp. 29–48. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Wien I. Bezirk… 2007, (DEHIO), cit. n. 2, pp. 364–366. Auerspergi so palačo, predhodnico Palais Harrach, posedovali med letoma 1658 in 1689. Tako vrt in palača sta bila poškodovana med obleganjem mesta leta 1683.
[8] E. g. Preinfalk 2005, cit. n. 1.
[9] Tu objavljeni račun štukaterja je posebej pomemben tudi kot opozorilo na odsotnost štuka v slavnostni dvorani nekdanjega Knežjega dvorca v Ljubljani, Janez Vajkard knez Auersperg je, kot dokazuje tudi transkribirani račun, imel stike z štukaterskimi delavnicami po cesarstvu.
[10] Za pomoč pri transkripciji se najlepše zahvaljujem izr. prof. dr. Sašu Jeršetu in dr. Katri Meke, ki sta mi pomagala razrešiti nekaj vprašanj.
Vir slikovnega gradiva:
Dunaj, Haus-, Hof- und Staatsarchiv des Österreichischen Staatsarchivs (AT-OeStA/HHStA)
Avtor:
Luka Ručigaj
ACDH-ÖAW
Austrian Centre for Digital Humanities
Österreichische Akademie der Wissenschaften
Sonnenfelsgasse 19/2. Stock, 1010 Wien, Avstrija
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Citiranje: Luka Ručigaj, Račun štukaterja Damiana Piazola. Grotta v Auerspergovem knežjem vrtu na Dunaju, Bilten SUZD, 37/1 [22. 3. 2018], 2018 (http://www.suzd.si/bilten/prispevki/1543-bilten-suzd-37-2018-01 [datum odčitka])
