Valentina PAVLIČ

Kip sv. Janeza Nepomuka iz vrta slivniške graščine – novoodkrito delo kiparja Jožefa Strauba

Raziskave, 8. 4. 2018

1. Jožef Straub, Sv. Janez Nepomuk. Slivnica, park slivniške graščine

Kamnit kip sv. Janeza Nepomuka, ki stoji v zaraščenem vrtu slivniške graščine, odlikuje izjemna kvaliteta, a v umetnostnozgodovinski literaturi doslej še ni bil obravnavan.[1]

Postavljen je na visok, opečnat podstavek, v višino meri 235 cm, na najširšem delu ima 110 cm in na najožjem 90 cm. Talar, koretelj s čipkasto obrobo ter krznena moceta predstavljajo značilno opravo sv. Janeza Nepomuka. Svetnika prepoznamo tudi po razpelu, ki ga drži v levi roki in h kateremu je usmerjen njegov pogled. Drugi atributi se niso ohranili, čeprav smo upoštevajoč ikonografijo svetnika in sorodne upodobitve lahko prepričani, da je svetnik v svoji desnici držal palmovo vejo in da je na glavo imel poveznjeno značilno pokrivalo. Glede na izgled zgornjega dela kipa lahko sklepamo, da je bilo pokrivalo narejeno iz drugega kosa kamna, ki je odpadel. Poleg omenjenega odpadlega kosa kipu manjka tudi dlan desne roke. Zaradi vremenskih vplivov so močno načeti deli kipa, ki so najbolj izpostavljeni – svetnikov obraz, leva roka in razpelo. Nadrobnosti kipa ne moremo več analizirati, a njegova monumentalnost in kvaliteta izdelave, kakor tudi gubanje draperije ter številne druge sorodnosti z deli Jožefa Strauba nas napeljujejo k atribuciji temu mariborskemu kiparju.

2. Jožef Straub, Sv. Janez Nepomuk. Slivnica, detajl glave

3. Jožef Straub, Sv. Janez Nepomuk. Slivnica, detajl draperije

Osredotočimo se predvsem na tiste značilnosti kipa sv. Janeza Nepomuka, ki jih lahko povežemo z dokumentiranimi deli Jožefa Strauba. Najprej izpostavimo gubanje spodnjega roba draperije ob stiku s podlago. Sergej Vrišer, največji poznavalec baročnega kiparstva na Štajerskem, je takšno gubanje označeval kot »lijakasta odpirajoča se guba« ter jo celo opredelil kot slogovno značilnost Jožefa Strauba.[2] Pri kipu sv. Janeza Nepomuka je posebej elegantno oblikovana, opazimo pa jo lahko tudi pri Straubovih dokumentiranih kipih na oltarju sv. Antona Padovanskega v Podlehniku in pri kipih na oltarju sv. Roka v Vidmu pri Ptuju. Podobno oblikovanje telesa in gubanje draperije kip sv. Janeza Nepomuka povezuje z dokumentiranimi deli Jožefa Strauba, in sicer s kipom sv. Antona Padovanskega na velikem oltarju minoritske cerkve na Ptuju, kipom svetnika na oltarju sv. Antona Padovanskega v cerkvi Device Marije v Podlehniku ter kipom sv. Jožefa v župnijski cerkvi v Štanjelu. Tudi pri kipu sv. Janeza Nepomuka v župnijski cerkvi v Štanjelu, ki je datirano in signirano Straubovo delo, lahko najdemo številne podobnosti s kipom iz Slivnice. Podobnosti niso zgolj tipološke, ampak jih lahko prepoznamo tudi v oblikovanju oči, brade, gubanju draperije in plapolanju obleke, posebej čipkaste obrobe koretlja. Podobno razgibanost v draperiji opazimo tudi pri Straubovem kipu sv. Elizabete iz velikega oltarja cerkve sv. Jožefa na Studencih (danes v Pokrajinskem muzeju Maribor).

4. Primerjava detajlov kipov Jožefa Strauba: Sv. Janez Nepomuk, Slivnica; Sv. Anton Padovanski iz velikega oltarja cerkve sv. Petra in Pavla, Ptuj; Svetnik, oltar sv. Antona Padovanskega, Marijina cerkev, Podlehnik

Opozoriti velja, da so Straubova dokumentirana dela, ki sem jih pritegnila v primerjavo za dokazovanje avtorstva slivniškega kipa, vsa narejena v lesu in da bi kdo takšno primerjavo lahko označil za problematično.[3]A značilnosti, ki sem jih analizirala, lahko razumemo predvsem kot odraz osebnega sloga kiparja pri obravnavi telesnosti, draperije in nadrobnosti, ki ni odvisen od materiala.

S precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da se kip sv. Janeza Nepomuka danes ne nahaja na svojem prvotnem mestu. Res je sicer, da stoji v bližini potoka, kar ustreza običajni navadi postavljanja kipov sv. Janeza Nepomuka ob reke in na mostove. A njegovo mesto je danes preveč obrobno. Verjetna se zdijo tri mesta, na katera bi kip lahko bil prvotno postavljen: i) ob mostu v središču vasi Slivnica, ob glavni cesti (glede na podatke je tukaj stal kamnit most);[4]ii) ob veličastnem drevoredu, ki je vodil od glavne ceste proti dvorcu; iii) ob manjšem mostičku v bližini dvorca, ob poti, ki je vodila do njega.

5. Jožef Straub, Sv. Janez Nepomuk. Slivnica, park slivniške graščine

Kdaj je bil kip sv. Janeza Nepomuka prestavljen iz svoje prvotne lokacije na današnjo, ne vemo, saj o prestavitvi nimamo nikakršnih podatkov. Skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da je spomenik danes povsem nezaščiten in izpostavljen propadanju. Ko sem si kip prvič ogledala, je bil celo povsem preraščen z bršljanom. V arhivu Zavoda za varstvo kulturne dediščine, območna enota Maribor, je sicer hranjena korespondenca iz devetdesetih let, ki odraža prizadevanja domačinov, da bi kip zaščitili – prestavili naj bi ga na ograjo pred cerkvijo ter zanj uredili streho, dokler ne bi primerne ureditve dočakal tudi dvorec – a do dejanske izvedbe ni nikoli prišlo.

Usoda kipa pa je posebej zaskrbljujoča tudi v luči prodaje dvorca ruskemu poslovnežu poleti 2016. Poleg dvorca naj bi novemu lastniku pripadlo tudi zemljišče ob njem ter vse na njem – torej tudi kip sv. Janeza Nepomuka. Le upamo lahko, da bo z novim lastnikom kip dočakal boljše čase. 

[1] Le Ivan Stopar je omenil, da sredi parka, ki obdaja graščino, stoji kamnita baročna plastika sv. Janeza Nepomuka. Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 1, Območje Maribora in Ptuja: občine Maribor–Pesnica, Maribor–Pobrežje, Maribor–Rotovž, Maribor–Tabor, Maribor–Tezno, Ptuj, Ljubljana 1990, p. 126.

[2] Sergej Vrišer, Donesek k baroku v Slovenski Bistrici, Zbornik občine Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica 1983, p. 230.

[3] O sposobnosti Straubovega klesanja sta razpravljala Sergej Vrišer in Blaž Resman, posebej ob vprašanju avtorstva Kužnega znamenja v Mariboru. Čeprav sta drug drugega skušala prepričati s svojimi argumenti, danes še vedno nimamo jasnega odgovora na vprašanje, ali je bil Jožef Straub vešč klesanja v kamnu ali ne (Blaž Resman, Kipa frančiškanskih svetnikov v Šiški – Straubova ali Robbova?, Acta historiae artis Slovenica, 3, 1998, pp. 51–72; Sergej Vrišer, Vsakemu svoje – Robbu in Straubu, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 35, 1999, pp. 319–321).

[4] Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. Opisi, 6. zvezek; Josephinische Landesaufnahme 1763–1787 für das Gebiet der Republik Slowenien. Landesbeschreibung, 6. Band, Ljubljana 2000, p. 111.

Vir slikovnega gradiva:

Arhiv avtorice.

Avtorica:

Valentina Pavlič
Oddelek za likovno pedagogiko
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Citiranje: Valentina Pavlič, Kip sv. Janeza Nepomuka iz vrta slivniške graščine – novoodkrito delo kiparja Jožefa Strauba, Bilten SUZD, 37/2 [8. 4. 2018], 2018 (http://www.suzd.si/bilten/prispevki/1545-bilten-suzd-37-2018-02 [datum odčitka])