A+ | A | A-

Naslov

Slovensko
umetnostnozgodovinsko društvo
(SUZD)
Aškerčeva cesta 2
SI-1000 Ljubljana
tel: (01) 241 12 10

Monika OSVALD

Novi trendi in odkritja na umetnostnem sejmu TEFAF Maastricht 2019

Ocene in predstavitve, 3. 7. 2019

TEFAF Maastricht (16.-24. marec 2019), najprestižnejši umetnostni sejem, ki pokriva 7000 let umetnostne zgodovine, je bil letos že 32. po vrsti. Obiskati Maastricht je, kot bi obiskali muzej, le da lahko tudi kaj kupite, pravi njegov direktor Patrick van Maris.

Novosti

Kljub ustaljeni tradiciji, je sejem znan tudi po svoji sposobnosti prenavljanja in letošnja prireditev je ponudila številne novosti. Novi, mlajši člani so se pridružili organu sklada in izvršnemu odboru TEFAFa. Na sejmu so pregledali sestavo komisij za preverjanje, zaradi pravnega vprašanja glede morebitnega navzkrižja interesov pri trgovcih z umetninami in zastopnikih dražbenih hiš. Sestavljajo jih mednarodni umetnostni strokovnjaki, trgovci lahko sodelujejo le kot člani brez glasovalne pravice. Smernice za preverjanje so sedaj objavljene v katalogu TEFAF Maastricht 2019 (povezava na koncu prispevka).

Nadalje, izbirni postopek je bil preoblikovan in je s tem postal preglednejši. Neposredna posledica je bila, da nekatere galerije niso bile sprejete na sejem, med 279 razstavljalci pa je bilo 40 novincev. Novi predsednik oddelka za moderno umetnost, newyorški trgovec Christophe Van de Weghe (slika 1), si je močno prizadeval za izboljšanje ponudbe moderne in sodobne umetnosti: v sekciji, ki je obsegala 57 razstavljalcev, je bilo kar 14 novincev. Na svojem razstavnem prostoru je galerist namenil najvidnejšo steno sliki, prekriti z napisi na rumeni podlagi, imenovani Onion Gum, ki jo je leta 1983 naslikal Jean-Michel Basquiat. Namen okrepljenega moderne sekcije bi bil prepričati kupce moderne in sodobne umetnosti, da posvetijo svojo pozornost visoko kakovostnim delom starejše umetnosti.

Novinci na modernem oddelku

Med novinci v modernem oddelku je bilo kar nekaj zelo uveljavljenih galerij, kot Almine Rech, ki je predstavila izbor del Toma Wesselmanna (njegovo dediščino zastopata v svetovnem merilu Almina Rech in Gagosian), Pace z zgodnjimi deli Pieta Mondriana iz zbirke njegovega legendarnega trgovca Sidneyja Janisa. Gmurzynska se je po 17-ih letih vrnila na TEFAF Maastricht s pregledom del modernih mojstrov (Pablo Picasso, Fernand Léger in Sonia Delaunay) in z razstavnim prostorom, ki ga je oblikoval Tom Postma; ta se je poklonil bogatim materialom notranjega oblikovanja z začetka 20. stoletja. Simon Lee je postavil drugo ob drugo dela Pabla Picassa, Georgea Condo in Jeana-Michela Basquiata, vključno z Basquiatovim izjemnim “portretom” Vincent Van Gogh in a Wax Museum in Amsterdam iz leta 1985. Sprüth Magers je pri izdelavi edinstvene zasnove galerijskega prostora sodelovala z Rosemarie Trockel. Nemška konceptualna umetnica, znana po tem, da uporablja različne medije, se je osredotočila na svoja glazirana keramična dela; med serijo “ogledal” je bilo predstavljena tudi kompozicija Mary Mood iz leta 2016.

The TEFAF Showcase

Sekcija TEFAF Showcase, ki je bila prvič predstavljena leta 2008, je bila ustanovljena z namenom, da bi novim galerijam ponudila priložnost doživetja velikega mednarodnega umetnostnega sejma; letos je bilo izbranih 6 galerij. Martin Doustar (Bruselj) trguje s staro umetnostjo iz Afrike, Oceanije in Amerik. Galerie Lowet de Wotrenge (Antwerpen) je predstavila kakovosten izbor nizozemskih in flamskih umetnostnih del iz 16.-18. stoletja, med katerimi tudi delo Smrt in skopuh Fransa Franckena ml. (1581-1642), v ikonografski tradiciji memento mori. Tommaso Ferruda je odprl svojo galerijo starih mojstrov Santa Tecla (Padova), potem ko je 20 let služil v dražbenih hišah in galerijah. Na razstavnem prostoru je predstavil veliko oltarno sliko z motivom sv. Hieronima, delo Girolama Muziana (1532-1592), ki je veljal za enega najpomembnejših manierističnih umetnikov, delujočih v Rimu. Ferruda trenutno posodablja monografijo o umetniku. Od dveh pariških galerij se Mathieu Néouze osredotoča na evropsko slikarstvo med letoma 1880 in 1920, zlasti na dela simbolističnega gibanja; Samantha Sellem je razstavo v celoti posvetila ženskim umetnicam, zato je imela dela na papirju Louise Bourgeois, Niki de Saint Phalle in Sonie Delaunay. Pri ArtAncient (slika 2) so imeli edinstven razstavni prostor: izbrani kosi, vsi z ilustracijo porekla (predvsem fotografije prejšnjih lastnikov), so bili postavljeni na stene v imitaciji betona. Med temi, sirakuška dekadrahma, velik srebrnik iz 5. stoletja pr. Kr., ki ga je trikrat podpisal Kimon, eden najpomembnejših graverjev tega obdobja, in lepo oblikovana halkidijska čelada s Peloponeza, iz 6.-5. stoletja pr. Kr. Costas Paraskevaides, po poklicu zdravnik, ki je bil že od otroštva v stiku z antično umetnostjo, je galerijo ustanovil leta 2009 in jo leta 2016 preselil iz Cambridgea v London.

Kako uspešna je lahko udeležba na “izložbenem oknu”, je razvidno iz izkušnje Kallos Gallery, lanskoletne udeleženke, ki je letos vstopila na glavni forum oddelka antične umetnosti. Baron Lorne Thyssen-Bornemisza, zbiratelj rimskih kovancev in starin, je odprl svojo galerijo v londonskem okrožju Mayfair leta 2014; galerija je specializirana za grško-rimske, pa tudi egiptovske in bližnjevzhodne starine. Letos je med drugim predstavil grški bronasti konjeniški oklep (čelada, oklep in ščitniki za noge), bogato okrašen, italskega izvora iz 4. stoletja pr. Kr., in marmorno portretno glavo rimskega cesarja Hadrijana.

Novi trendi v zbirateljstvu

Eden glavnih novih trendov je tako imenovano navzkrižno zbirateljstvo in TEFAF Maastricht je sejem z mešano ponudbo, podobno kot Frieze Art London, ki od leta 2012 vključuje Frieze Masters. Zdi se, da zanimanje zbirateljev za obešanje umetniških del iz različnih časovnih okvirov poganjajo bolj estetski razlogi (raznolik par umetnin izgleda bolje na fotografijah na Instagramu) kot akademski ali intelektualni.

Estetski pristop je bistvenega pomena za Axela Vervoordta, ki je znan po razstavnih prostorih s posebnim vzdušjem, na katerih je vzporejal antično in moderno, vzhodno in zahodno, že dolgo preden je navzkrižno zbirateljstvo postalo trend. Skulptura kovinske tapiserije nigerijskega umetnika El Anatsuija je ustvarila izjemno kombinacijo z roko iz belega marmorja iz rimskih časov. Pri Robilant+Voena (slika 3) so izbrali bolj akademski pristop. Galerija je pogosto prizorišče novih odkritij, kot v primeru Lucia Fontane. Ob platnih Concetti spaziali, Attesa and Attese iz šestdesetih let 20. stoletja sta bili postavljeni umetnikovi doslej neznani, barvno glazirani keramični skulpturi Kristusa in Marije iz petdesetih let. Fontanova dela v glini, na stičišču figuracije in abstrakcije, ki odsevajo vplive preteklosti, so na ogled v Metropolitanskem muzeju v New Yorku v okviru razstave On the Threshold, prvega večjega pregleda umetnikovega dela v Združenih državah v več kot štiridesetih letih.

Drugi pomemben trend je vedno večji pomen provenience, ne le zaradi avtentičnosti, ampak tudi v smislu avre, glamurja, pripovedovanja zgodb, zaradi česar je umetniški objekt bolj dragocen in zaželen. Spomnimo se lanskoletne dražbe pri Christie’s v New Yorku, kjer je zbirka Peggy in Davida Rockefellerja s 832,5 milijoni dolarjev postavila nov rekord med zasebnimi zbirkami, prodanimi na dražbah. Letos so na razstavnem prostoru Davida Ghezelbasha ponudili redek antični predmet iz zbirke barona Elie de Rothschilda. Ahamenidska kraljeva amfora v obliki ritona iz 5.-4. stoletja pr. Kr., z ročaji v podobi kozorogov in v pozlačenem srebru, kupljena na začetku petdesetih let 20. stoletja in delno predelana, je bila ocenjena okoli 1 milijona funtov.

Toda, kraljeva zbirka je še bolj cenjena. Pri Koopman Rare Art (slika 4) so na TEFAF prinesli Ahilov ščit, cizelirano delo v pozlačenem srebru iz 1823, ki ga je izdelal angleški zlatar Philip Rundell. Izdelek je bil oblikovan po risbi neoklasičnega kiparja Johna Flaxmana, ki je natančno sledil Homerjevemu opisu junakovega ščita v Iliadi (njegove risbe so v Britanskem muzeju, osnutek izdelka v Sir John Soane’s Museum, London) in je bil narejen v petih primerkih. Prvega je kupil Jurij IV. in ga uporabil kot osrednji namizni okras na banketu ob kronanju leta 1821, obravnavanega si je nabavil njegov brat Ernest Avgust I. Hannovrski. Sejemska cena je bila več kot 5 milijonov funtov.

Nekaj vrhuncev v galerijskih razstavnih prostorih 

Alessandra Di Castro (slika 5) prihaja iz rimske družine starinarjev z dolgo tradicijo, ki posluje v italijanski prestolnici že od leta 1878. Vhod v rimsko galerijo gleda na Španske stopnice in na TEFAF Maastricht je končno dobila eno najboljših mest na glavni promenadi. Ponudba galerija se je raztezala od antičnega sveta do obdobja Grand Toura, s poudarkom na rimskem klasicizmu skozi zgodovino, od marmorne portretne glave rimske cesarice Livije iz 1. stoletja do izjemnega dela Pompea Batonija Počitek na begu v Egipt iz leta 1758. Klasično usmerjen ljubitelj umetnosti bi lahko dopolnil najimenitnejši rimski cesarski par s portretno glavo rimskega cesarja Avgusta, okronano z lovorjevim vencem, ki je bila na voljo v volumetrično začrtanih prostorih galerije Tomasso Brothers Fine Art. Toda, najbolj slikovita skulptura iz antike je bila na odru Galerie Chenel (slika 6), ki vedno preseneča s scenografsko domišljeno postavitvijo. Torzo Herkula, rimski marmorni kip iz 1.-2. stoletja, je bil postavljen v nišo podobno grotti z zrcalom na zadnji steni, tako da smo mišičnato telo lahko občudovali z vseh strani.

   

Carlo Orsi (slika  7) je predstavil novo odkrito in še neobjavljeno zgodnje delo antverpenskega slikarja Fransa Florisa de Vriendta. Suzana in starci, 1548, je nastala kmalu po Florisovem povratku iz Italije in razkriva umetnikovo natančno proučevanje rimskih starin in del italijanskih renesančnih umetnikov, vključno z Rafaelom. Čutnost gole Suzane je izjemna v flamski umetnosti tega časa. Drugo delo istega umetnika, Študija glave, 1550-1555, iz nemške knežje družine (od zgodnjega 18. stoletja), je bila naprodaj pri Rudigierju.

Kar zadeva dela na papirju, je Librairie Camille Sourget (slika 8) ponudila razkošno zbirko tiskov Giovannija Battiste in Francesca Piranesija: 29 del, vezanih v 27 zvezkov v rdečem maroškem usnju, 1189 čudovito ohranjenih gravur (izdal Tessier, Paris, 1804-1807). Pomembna zbirka je bila voljo tudi pri Shapero Rare Books: Description de l’Égypte. Serija publikacij (1809-1829) je želela celovito katalogizirati vse znane vidike starega in sodobnega Egipta, vključno z naravoslovjem. Gre za skupinsko delo civilnih učenjakov in znanstvenikov, ki so pospremili Napoleonovo ekspedicijo v Egipt med letoma 1798 in 1801, kot tudi umetnikov in tehnikov, ki so ga kasneje sestavili v celoto.

Zaključimo pregled s francosko domiselnostjo. Pri Galerie Perrin (slika 9) so našli zadnjo obstoječo dioramsko sliko z dvojnim efektom: Campo Santo v Pisi, avtorjev Louisa Daguerrea in Charlesa-Marie Boutona (ok. 1834). Diorama, ki jo je leta 1822 izumil Louis Daguerre, krajinski slikar in bodoči izumitelj fotografije, je izpopolnjena oblika trompe-l’oeila. Slikar najprej upodobi krajino ali arhitekturo na platnu, nato pa doda množico podrobnosti in posebnosti s prozorno plastjo. Rezultat je slika v sliki, ki se razkrije samo s posebnimi tehnikami osvetljave in ob normalni luči izgine. Zamišljen kot neke vrste performansa je bil ta tip panoramskega slikarstva nadvse priljubljen.

TEFAF Art Market Report in TEFAF Art Symposium

Kejia Wu, profesorica na Sotheby’s Institute, New York, je pripravila najnovejši TEFAF Art Market Report, naslovljen The Chinese Art Market. Najpomembnejše ugotovitve so naslednje. Ogromna količina umetnin in starin je preživela kulturno revolucijo (1966-1976) na Kitajskem. Od konca kulturne revolucije do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja so imeli državni antikvariati odločujočo vlogo pri pridobivanju umetnostnih del in trgovanju z njimi znotraj kitajskega planskega gospodarstva. Začetek domačih avkcijskih hiš v začetku devetdesetih let je zaznamoval prehod umetnostnega trgovanja iz planske v tržno ekonomijo. Lokalne dražbene hiše so na odprti trg sprostile precejšnjo ponudbo umetnin in starin, kar je s hitrim gospodarskim razvojem države in povečanjem osebnega bogastva ustvarilo veliko povpraševanje po kitajskih umetniških delih. Čeprav bosta kitajsko slikarstvo in kitajska umetna obrt v bližnji prihodnosti ostali prevladujoči kategoriji zbirateljstva, se mlajša generacija kolekcionistov bolj nagiba k zahodni in kitajski sodobni umetnosti. Zaradi trenutnega pomanjkanja strokovnega znanja in omejene ponudbe visoko kakovostnih zahodnih umetniških del pri kitajskih domačih avkcijskih hišah, bo mlajša generacija zbirateljev še naprej kupovala pri zahodnih galerijah, umetnostnih sejmih in dražbenih hišah.

Nekaj številk iz ankete med zbiratelji: 70% anketiranih kolekcionistov zbira že več kot 10 let; 70% ima v svoji zbirki več kot 100 umetniških del, 22% več kot 1000 del; 64% kolekcionistov je porabilo več kot 5 milijonov dolarjev za zbiranje umetnosti, 47% več kot 10 milijonov dolarjev in 30% več kot 25 milijonov dolarjev. 91% anketiranih zbirateljev sledi svoji strasti, 52% kupuje umetnine kot naložbo; 64% je kupilo zahodno moderno in sodobno umetnost; 83% namerava kupiti prek galerij, 70% na umetnostnih sejmih, 48% namerava trgovati s prijatelji; 83% naj bi porabilo vsaj 1 milijon dolarjev za zbiranje umetnosti v naslednjih 5 letih, 35% nad 10 milijonov dolarjev.

Poročilo je bilo objavljeno na TEFAF Art Symposium z avtoričino predstavitvijo, kateri je sledila panelna razprava Zbiratelji in zbiranje - Pregled umetnostnega trga na Kitajskem, ki jo je vodil Thomas Marks, urednik Apolla. Gostje omizja so bili Liu Gang, ugledni kitajski zbiratelj, Ben Brown, ustanovitelj Ben Brown Fine Arts, in Adele Schlombs, direktorica Muzeja vzhodnoazijske umetnosti v Kölnu.

Izposojena razstava in Rembrandt

Na izposojeni razstavi je bilo prikazanih 23 izjemnih umetniških del iz dresdenskih Državnih umetnostnih zbirk. Namen je bil ponuditi predogled otvoritvam, ki bodo potekale letos - odprtje Državnih apartmajev v Residenzschloss septembra in ponovno odprtje Slikarske galerije starih mojstrov v Zwingerju decembra. Ena izmed glavnih mojstrovin, Rembrandtova Ugrabitev Ganimeda, je bila izpostavljena kot opozorilo, da letos obhajamo 350. obletnico slikarjeve smrti, obletnico, ki bo proslavljena s številnimi razstavami v Amsterdamu (med temi All the Rembrandt of the Rijksmuseum) in drugje (Rembrandt, Vermeer and the Dutch Golden Age. Masterpieces from The Leiden Collection and the Musée du Louvre, Louvre Abu Dhabi, Abu Dhabi).

Katalog TEFAF Maastricht 2019:

https://issuu.com/tefafmaastricht/docs/tefaf_ma19_catalogue_artwork_digita

Izbor razstavnih prostorov na TEFAF Maastricht 2019:

https://www.masterartvr.com/Tours

 

Avtorica: 
Monika Osvald
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Citiranje: Monika Osvald, Novi trendi in odkritja na umetnostnem sejmu TEFAF Maastricht 2019 , Bilten SUZD, 38/3 [3. 7. 2019], 2019 (http://www.suzd.si/bilten/prispevki/1569-bilten-suzd-38-2019-03 [datum odčitka]) 

Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam