Nataša KAVČIČ

Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije. Razstava in katalog

Ocene in predstavitve, 17. 12. 2019

Narodni muzej Slovenije – Metelkova, 10. 10. 2019–24. 5. 2020

Jan Ciglenečki, Tomislav Kajfež, Darko Knez in Miran Pflaum (ur.), Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije / Coptic Textiles from the National Museum of Slovenia, Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2019. 309 str.; ISBN 978-961-6981-39-2; 42 EUR.

Zbirka koptskih tkanin Narodnega muzeja Slovenije

V Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova je od 10. oktobra 2019 na ogled zbirka 53 koptskih tkanin, ki je v lasti muzeja že od leta 1890. Takratni Deželni muzej za Kranjsko je zbirko na pobudo kustosa Alfonza Müllnerja (1840–1918) kupil od slikarja Karla Blumauerja iz Linza. Vsi kosi v ljubljanski zbirki so grobne najdbe, a niso vsi z istega najdišča. Večina je bila najverjetneje odkrita v okviru arheoloških izkopavanj v letih 1886 in 1887 na grobišču v Akhmimu v Zgornjem Egiptu, ki so domnevno potekala pod vodstvom aachenskega kanonika dr. Franza Bocka (1823–1899),[1] strastnega zbiralca starega tekstila. Ljubljanski muzej je le eden v množici evropskih muzejev, ki so ob koncu 19. stoletja postali lastniki dela Bockove obsežne zbirke.[2]

Tkanine v zbirki Narodnega muzeja Slovenije so delo Koptov, etnično-verske manjšine v Egiptu, ki niti po arabskem niti po turškem zavzetju v 7. oziroma 16. stoletju ni prevzela islama, temveč je ostala pripadnica krščanske vere.[3] Koptske tkanine so praviloma izdelane iz volnene in lanene preje; oboje je skrajno krhek material, a so se tekstilije zaradi koptskega običaja pokopavanja umrlih v oblačilih oziroma pokritih z blagom – v kombinaciji s suhim egipčanskim podnebjem – ohranile do danes. Tkanine iz ljubljanske zbirke sodijo med bolje ohranjene tovrstne zbirke v Evropi.[4] Glede na to, kako pomembno mesto zasedajo tkanine v kontekstu koptske umetnosti, je visoka stopnja ohranjenosti vsekakor vredna posebne omembe. Je pa danes večina koptskih tkanin, tako v Narodnem muzeju Slovenije kot v muzejskih zbirkah drugod po svetu, žal ohranjena zgolj fragmentarno. Zbiratelji 19. stoletja so namreč v želji po večjem zaslužku izkopane tekstilije razrezali, da so kose lahko ponudili več kupcem hkrati. Poleg tega so največkrat ohranili le kose z izvezeno dekoracijo, neokrašeno laneno osnovo pa zavrgli.[5] Kljub temu je s primerjalno analizo ohranjenih kosov, s pogledom na uporabljeno tehniko, material in okras pogosto mogoče ugotoviti namembnost tkanine ob nastanku. Vsi kosi v zbirki Narodnega muzeja Slovenije so posvetnega značaja: gre za fragmente oblačil (tunike, plašči, šali) in t. i. hišnih tkanin (prti, zastori, odeje ipd.).[6]

Koptske tkanine so bile od poznega 19. stoletja dalje predmet številnih znanstvenih razprav. V zadnjem času se je nekaj splošno sprejetih dognanj o koptskih tkaninah spremenilo, kar je spodbudilo zaposlene na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost Narodnega muzeja Slovenije (ki je odgovoren za hrambo zbirke), da so fragmente ponovno raziskali z uporabo sodobnih znanstvenih metod in tehnik ter jih na novo ovrednotili.[7] Pri raziskovalnemu delu so sodelovali priznani domači in tuji strokovnjaki s področja obravnave koptske zgodovine ter duhovne, materialne in kulturne dediščine Koptov: dr. Jan Ciglenečki (Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani), dr. Aurore Ciavatti (Centre de recherches égyptologiques de la Sorbonne, Pariz), dr. Cäcilia Fluck (Skulpturensammlung und Museum für Byzantinische Kunst, Staatliche Museen zu Berlin), dr. Eva Ilec (Konservatorsko-restavratorski oddelek Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož), dr. Katja Kavkler (Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije) in dr. Petra Linscheid (Institut für Archäologie und Kulturanthropologie Univerze v Bonnu). Izsledki imenovane raziskovalne skupine so predstavljeni na razstavi z naslovom Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije in objavljeni v razstavnem katalogu z enakim naslovom.

Razstava

Če ne upoštevamo predstavitve ob nakupu leta 1890, je to prva strnjena predstavitev ljubljanske zbirke koptskih tkanin slovenski javnosti. V preteklosti je bila zbirka sicer razstavljena dvakrat: leta 1955 v Muzeju za umjetnost i obrt v Zagrebu[8] in v beograjskem Muzeju primenjene umetnosti v 60. letih 20. stoletja.[9] V muzejskih prostorih na Metelkovi je razstavljenih vseh 53 kosov iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije, obiskovalec pa si jih lahko ogleda v več tipoloških sklopih: fragmenti tunik (ti so nadalje razdeljeni na eno- in večbarvne tkanine), fragmenti šalov ali plaščev (prav tako v dveh podskupinah glede na barvo okrasa) ter fragmenti hišnih tkanin. Vsak eksponat je opremljen s QR kodo, ki obiskovalca usmeri na spletno stran s posnetki posameznih fragmentov in njihovimi osnovnimi podatki. Možne so znatne povečave, ki do potankosti razkrijejo tehniko tkanja in vezenja ter druge drobne detajle, ki bi prostemu očesu sicer ostali skriti, zlasti ob nujni osvetlitvi z zasenčenimi lučmi. Uporaba sodobnih medijev na razstavi je zaželen prijem in v tem pogledu ni odveč tudi pohvala odločitve Narodnega muzeja Slovenije, da na svoji facebook strani v živo predvaja nagovore ob otvoritvi razstave.[10]

Pojasnjevalne napise na razstavi odlikuje tekoča pripoved ter jasnost zapisanih misli. Hvaležno jih bodo prebirali tisti, ki se s koptsko dediščino srečujejo prvič, pa tudi zahtevnejše publike strnjena pripoved ne bi smela razočarati. Obiskovalec se seznani s številnimi vidiki koptske kulture: izpostavljeni so ključni momenti v koptski zgodovini, orisan je razvoj meništva v Egiptu, predstavljeni so verske navade, običaji Koptov ipd. Razen tega lahko beremo o konservatorsko-restavratorskih postopkih, ki jih je na razstavljenih tkaninah izvedla konservatorsko-restavratorska delavnica za tekstil Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Pogled v zakulisje razstave je dobrodošel dodatek; ne le zato, ker ta del pripravljalnega procesa očem javnosti največkrat ostane skrit, temveč tudi zato, ker se obiskovalec zave občutljivosti razstavljenega gradiva in obenem zahtevnosti konservatorsko-restavratorskega pristopa, ki ga takšno gradivo zahteva. Hvalevredno dopolnilo je tudi časovna preglednica, na kateri je njena avtorica dr. Daša Pavlovič izpostavila ključne prelomnice v zgodovini Egipta v rimski, bizantinski in arabski dobi. Začne z letom 31 pr. n. št., ko je Oktavijan porazil Kleopatro VII. in Marka Antonija pri Akciju, in zaključi s fatimidsko osvojitvijo Egipta leta 969 n. št. Kar temu kronološkemu pregledu daje posebno vrednost, je vzporejanje z mejniki v zgodovini slovenskega ozemlja – od rimske osvojitve jugovzhodnega alpskega prostora na začetku 1. stoletja n. š. pa do časa ok. leta 1000, ko so nastali Brižinski spomeniki. Zgodovina po-faraonskega Egipta tako izgubi nekaj svojega, za marsikoga eksotičnega pridiha in postane bolj otipljiva.

Oblikovalka Barbara Bogataj Kokalj je v razstavnem prostoru ustvarila vsebini razstave primeren ambient: oblika panojev s poglobljenimi arkadami je bržkone variacija na temo starokrščanske bazilike, izbrana barvna shema (kombinacija temno rdeče, temno modre in zlate) se zliva v zaokroženo celoto s patino ubitih barv tekstilnih vzorcev, tapete s fotografijami koptskih samostanov, puščavskih meniških celic in njihovih prebivalcev pa obiskovalca iz središča Ljubljane prestavijo na obrežje Nila v Zgornjem Egiptu, kjer so bile stoletja dolgo zakopane razstavljene tkanine.

Katalog

Ob razstavi je izšel obsežen razstavni katalog, napovedan je tudi izid vodnika po razstavi. Besedila za katalog so prispevali tako domači kot tuji avtorji. Vodja razstavnega projekta mag. Darko Knez v prispevku Historiat Zbirke koptskih tkanin iz Narodnega muzeja Slovenije predstavi zbirko, okoliščine njene pridobitve in njeno dosedanje preučevanje. Dr. Jan Ciglenečki v članku Po Nilu od Luksorja do Kaira: koptska dediščina v Zgornjem Egiptu pojasni širši zgodovinski kontekst koptske duhovne in kulturne dediščine, pri čemer se osredotoči predvsem na Zgornji Egipt, od koder domnevno izvira razstavljena zbirka. Opiše še glavne faze razvoja krščanstva v Egiptu od prvih pojavov nove vere do arabske zasedbe v prvi polovici 7. stoletja. Pri tem izpostavlja zgodovinsko pomembne lokacije in kulturne spomenike koptske civilizacije. Dr. Cäcilia Fluck je avtorica dveh poglavij. Prvo, Tekstilije iz Egipta iz prvega tisočletja našega štetja, je celostna predstavitev tekstilne obrti v Egiptu – njene organizacije, uporabljenih materialov in tehnik, namembnosti tekstilij in ikonografije njihovega okrasa. Za naslov drugega poglavja si je avtorica sposodila med egiptologi dobro znani citat Franza Bocka, ki je leta 1886 zapisal, da so koptske tkanine najlepše in najsamoniklejše, kar je ustvarila domišljija Orienta. V tem prispevku beremo o najpomembnejših najdiščih v Egiptu in raziskovalcih 19. stoletja ter o tem, kako so se tekstilne najdbe razširile in bile sprejete v Zahodnem svetu. Dr. Petra Linscheid (Sestavljanje ujemajočih se fragmentov) bralca seznani s tremi primeri ujemajočih se fragmentov tekstilij iz Narodnega muzeja Slovenije in drugih muzejev. Takšno sestavljanje delčkov, ki so po vsej verjetnosti pripadali enemu kosu oblačila ali hišne tkanine, omogoča celovitejše razumevanje prvotnega videza in funkcije tekstilij. Dr. Eva Ilec v prispevku Konserviranje koptskih tkanin iz Narodnega muzeja Slovenije natančno predstavi restavratorske in konservatorske posege, ki so jih na razstavljenih kosih opravili v Pokrajinskem muzeju Ormož – Ptuj. Dr. Katja Kavkler (Barvila koptskih tekstilij: izbrani fragmenti iz Narodnega muzeja Slovenije) je zapisala rezultate analize 16. fragmentov koptskih tkanin iz Narodnega muzeja, ki je z uporabo različnih metod prinesla ugotovitve glede uporabljenih barvil. Natančno poznavanje barvil bistveno prispeva pri dataciji in lokalizaciji tekstilij. Dr. Aurore Ciavatti v poglavju Tkanine iz poznoantičnega Egipta v Narodnem muzeju Slovenije: tehnika, uporaba in ikonografija podrobno predstavlja zbirko Narodnega muzeja Slovenije z vidika uporabljenih tehnik, njihove namembnosti in ikonografije okrasa. Posebej izpostavlja podobnosti s kosi iz drugih evropskih zbirk ter predstavi štiri doslej neznane fragmente iz ljubljanske zbirke. Zlasti v tem prispevku prepoznamo posebno vrednost – ne le zato, ker je razstavljena zbirka predstavljena izredno jasno in sistematično, temveč predvsem, ker jo avtorica vseskozi postavlja v kontekst siceršnje ohranjene koptske dediščine, s tem pa glasno opozarja na njen pomen v svetovnem merilu. V tem poglavju se jasno pokaže tudi, da kosi sicer sorazmerno majhne zbirke iz Narodnega muzeja Slovenije dobro zastopajo vse razvojne faze egipčanske tkalske obrti v času svojega nastanka med 3. in 10. stoletjem[11] v več pogledih: tehnološkem, slogovnem in ikonografskem.

Vsebinskemu delu publikacije sledita seznam uporabljenih virov in literature ter kataložni popis vseh razstavljenih fragmentov (njihovi avtorji so dr. A. Ciavatti, dr. C. Fluck in T. Kajfež, mag.). Kataložne enote so razdeljene v pet kategorij (temu sledi tudi razstavna postavitev), s čimer so želeli upoštevati na novo predlagane datacije:[12] tunike z enobarvnim okrasjem, tunike z večbarvnim okrasjem, plašči ali šali z enobarvnim okrasjem, plašči ali šali z večbarvnim okrasjem in hišne tkanine. Osnovnim podatkom (dimenzije fragmenta, dimenzije okrasa, datacija in izvor) so dodani še tehnični opis (tehnika in material), opis okrasa in navedbe morebitnih predhodnih objav. Zadnji kategoriji (hišne tkanine) so brez posebne cezure dodane še štiri glinene ampule z upodobitvijo sv. Mine, enega najbolj čaščenih mučencev med Kopti, v kakršnih so romarji prenašali blagoslovljeno olje ali vodo. Kataložni del dopolnjujejo reprodukcije vseh razstavljenih kosov, pa tudi sicer je slikovni delež publikacije bogat.

Publikacija prinaša številna nova spoznanja o ljubljanski zbirki koptskih tkanin. Vseh na tem mestu ni mogoče navesti, izpostaviti pa velja naslednje: štirje fragmenti tkanin in tri ampule so tokrat objavljeni prvič,[13] datacije so natančnejše in provenienca nekaterih fragmentov je podrobneje določena. Primerjalna analiza je namreč pokazala, da so fragmenti iz Narodnega muzeja Slovenije del istih kosov tekstila, katerih fragmente hranijo drugi evropski muzeji.[14] To daje ljubljanski zbirki – poleg že omenjene dobre stopnje ohranjenosti – poseben status.

Takšna monografska obravnava zbirke Narodnega muzeja Slovenije je bila težko pričakovana. Od prve objavljene monografije o zbirki je minilo že skoraj šest desetletij,[15] dosedanje objave o ljubljanski zbirki pa lahko preštejemo na prste ene roke.[16] Publikacija bo gotovo ohranila svojo aktualnost še dolgo po zaprtju razstave in ker je dvojezična (vzporedno slovenskemu teče angleško besedilo), je zbirka Narodnega muzeja Slovenije enakovredno umeščena med preglede tovrstnih zbirk drugod po svetu.[17]

Spremljevalna razstava KOPTI.TEX

Narodni muzej Slovenije je ob pripravi razstave k sodelovanju povabil tudi Katedro za oblikovanje tekstilij in oblačil z Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Njihovi študenti 2. in 3. letnika ter magistrski študenti so pripravili spremljevalno razstavo z naslovom KOPTI.TEX, na kateri predstavljajo preko 50 sodobnih interpretacij koptske dediščine. Študentov pri ustvarjanju niso navdihovale le tkanine, pač pa koptska dediščina v najširšem smislu: preučevali so njihovo arhitekturo, verske običaje, pokrajino in ne nazadnje položaj Koptov v današnjem svetu. Ob intenzivnem spoznavanju bogate koptske kulture so s sodobnimi tehnikami in orodji ustvarili kolekcije tekstilnih vzorcev, oblačila, nakit, krožnike iz porcelana, prte, fotelj itd. in vzpostavili dialog med koptsko preteklostjo in sodobnim časom. Ta spremljevalni projekt je v obliki dodatka vključen v razstavni katalog.

Razstava bo na Metelkovi na ogled do 24. maja 2020. V tem času v muzeju pripravljajo bogat spremljevalni program: vodene oglede razstave, predavanja, delavnice za odrasle in otroke itd.[18] Za september 2020 je napovedano gostovanje razstave v enaki obliki na Ptuju, v Narodnem muzeju Slovenije pa se dogovarjajo tudi za gostovanje v Nemčiji in na Kitajskem.[19]

[1] O Franzu Bocku npr. Brigitt BORKOPP-RESTLE, Der Aachener Kanonikus Franz Bock und seine Textilsammlungen. Ein Beitrag zur Geschichte der Kunstgewerbe im 19. Jahrhundert, Riggisberg 2008.

[2] Darko KNEZ, Historiat Zbirke koptskih tkanin iz Narodnega muzeja Slovenije, in: Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (eds. J. Ciglenečki et al.), Ljubljana 2019, pp. 16–22.

[3] O Koptih npr. Gawdat GABRA (ed.), Coptic Civilization: Two Thousand Years of Christianity in Egypt, Kairo 2014.

[4] Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (eds. Jan Ciglenečki et al.), Ljubljana 2019, passim.

[5] O raziskovanju po-faraonske zgodovine Egipta in zbirateljih druge polovice 19. stoletja: Cäcilia FLUCK, »Najlepše in najsamoniklejše, kar je ustvarila domišljija Orienta«, in: Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (eds. Jan Ciglenečki et al.), Ljubljana 2019, pp. 90–117.

[6] Cf. Aurore CIAVATTI, Tkanine iz poznoantičnega Egipta v Narodnem muzeju Slovenije: tehnika, uporaba in ikonografija, in: Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (eds. Jan Ciglenečki et al.), Ljubljana 2019, pp. 162–185.

[7] Darko KNEZ, Historiat Zbirke koptskih tkanin iz Narodnega muzeja Slovenije, in: Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (eds. J. Ciglenečki et al.), Ljubljana 2019, p. 4.

[8] Izšel je tudi katalog razstave: Darinka ZELINKA, Koptske tkanine iz Narodnog muzeja u Ljubljani (Muzej za umjetnost i obrt, Zagreb, 12.–31. 3. 1955), Zagreb 1955.

[9] Cf. Goja PAJAGIČ BREGAR, Analiza koptskih tkanin iz Narodnega muzeja Slovenije [tipkopis doktorske disertacije], Ljubljana 2012, p. 83.

[10] Posnetek nagovorov mag. Barbare Ravnik, direktorice muzeja, mag. Darka Kneza, mag. Katje Burger Kovič in dr. Cäcilie Fluck je na voljo na: https://www.facebook.com/narodni.slovenije/videos/odprtje-razstave-koptske-tkanine-iz-zbirke-narodnega-muzeja-slovenije/383784412576129/ [6. 11. 2019].

[11] Aurore CIAVATTI, Tkanine iz poznoantičnega Egipta v Narodnem muzeju Slovenije: tehnika, uporaba in ikonografija, in: Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (eds. Jan Ciglenečki et al.), Ljubljana 2019, pp. 162–185.

[12] Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (eds. Jan Ciglenečki et al.), Ljubljana 2019, p. 188.

[13] Kat. št. 52A–D in kat. št. 54–56.

[14] Petra LINSCHEID, Sestavljanje ujemajočih se fragmentov, in: Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (eds. Jan Ciglenečki et al.), Ljubljana 2019, pp. 118–125.

[15] Cf. Darinka Zelinka, Koptske tkanine v Narodnem muzeju v Ljubljani, Ljubljana 1963.

[16] Josip MANTUANI, Altägyptische Textilien, Mittheilungen des Nordböhmischen Gewerbe-museums, XIX, pp. 49–61; Darinka ZELINKA, Koptske tkanine iz Narodnog muzeja u Ljubljani (Muzej za umjetnost i obrt, Zagreb, 12.–31. 3. 1955), Zagreb 1955; Darinka ZELINKA, Koptske tkanine v Narodnem muzeju v Ljubljani, Ljubljana 1963; Goja PAJAGIČ BREGAR, Analiza koptskih tkanin iz Narodnega muzeja Slovenije [tipkopis doktorske disertacije], Ljubljana 2012; Goja PAJAGIČ BREGAR – Matejka BIZJAK, Struktura in barve koptskih tkanin iz Narodnega muzeja Slovenije, Tekstilec, 2012, LVIII/3, pp. 177–190.

[17] Npr. Peter BICHLER, Antike koptische Textilien aus österreichischen Privatbesitz, Schallaburg 1989; Yvonne BOURGON-AMIR, Les tapisseries coptes du musée historique des tissus, Lyon, Montellier 1993; Nina BAŽANTOVÁ, Egyptian Textiles from the Museum of Decorative Arts in Prague, Praga 2002; Suzana HODAK, Die koptischen Textilien im Museum Kunst Palast Düsseldorf, Wiesbaden 2010; Claudia NAUERTH – Nicoletta TRENTIN, Die koptischen Textilien im Landesmuseum Württemberg, Stuttgart 2014; Petra LINSCHEID, Die frühbyzantinischen Textilien des Römisch-Germanischen Zentralmuseums, Mainz 2016; Ingrid MÖSSINGER – Katharina METZ, Ägyptische Textilien aus spätantiker und frühislamischer Zeit im Bestand der Kunstsammlungen Chemnitz, Bielefeld 2018; itd.

[18] Cf. https://www.nms.si/si/razstave/obcasne/676-Koptske-tkanine-iz-zbirke-Narodnega-muzeja-Slovenije [6. 11. 2019].

[19] https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/narodni-muzej-prvic-predstavlja-130-let-arhivirane-koptske-tkanine/501899 [6. 11. 2019].

Avtorica:

Doc. dr. Nataša Kavčič
Oddelek za umetnostno zgodovino
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Citiranje: Nataša Kavčič, Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije. Razstava in katalog, Bilten SUZD, 38/6 [17. 12. 2019], 2019 (http://www.suzd.si/bilten/prispevki/1575-bilten-suzd-38-2019-6 [datum odčitka])