Monika OSVALD

Art Basel 2023 kot najbolj prestižna blagovna znamka med umetnostnimi sejmi

Ocene in predstavitve, 18. 10. 2023

Poletni Art Basel je letos v Baslu potekal v svojem običajnem terminu, od 15. do 18. junija 2023. Sejem je skozi teden pritegnil 82.000 obiskovalcev in s tem utrdil svoj položaj kot najpomembnejši shod umetnostnega sveta v Evropi. Glavni poudarek je še vedno bil na predstavitvah 284 galerij iz 36 držav, med katerimi jih je 21 na sejmu sodelovalo prvič, 12 galerij pa je debitiralo v osrednjem delu sejma. Poleg ustaljenih sektorjev, kot so Galleries, Unlimited, Feature, Statements, Edition, Parcours, Film, Messeplatz Project, Conversations in Magazines so letos, po zgledu sejmov v Hong Kongu in Miamu Beachu, uvedli še Kabinett, ki spodbuja izbrane galerije, da na svojih prostorih pripravijo manjše tematske predstavitve.

Po zamenjavi lastništva, novi direktorji in nova vizija

Novembra 2020 je James Murdoch preko svojega zasebnega investicijskega podjetja Lupa Systems vložil 46 milijonov evrov v skupino MCH in tako postal tako njen glavni delničar kot tudi lastnik sejmov Art Basel. Oktobra 2022 je Marc Spiegler, ki je Art Basel uspešno vodi 15 let, odstopil z mesta globalnega direktorja. Zamenjal ga je Noah Horowitz in sicer z novim nazivom glavnega izvršnega direktorja (CEO). Horowitz se je v Art Basel vrnil iz dražbene hiše Sotheby's, kjer je eno leto opravljal funkcijo vodje zasebne prodaje in galerijskih storitev; pred tem je bil pri Art Baslu šest let direktor za Ameriko, odgovoren za sejem v Miami Beachu. Novi izvršni direktor je uvedel novo vodstveno strukturo. Vincenzo de Bellis nadzira vodenje vseh štirih sejmov, od katerih ima zdaj vsak svojega direktorja: Maike Cruse za Basel, Bridget Finn za Miami Beach, Angelle Siyang-Le za Hong Kong in Clément Delépine za Pariz.

James Murdoch je v redkem intervjuju, objavljenem v podkastu The Art Angle na Artnetu, pojasnil svojo vizijo za Art Basel. Izrazil je občudovanje nad poslovnim modelom »potujočega cirkusa« Formule 1, ki se odvija po vsem svetu. »Formula 1 je verjetno najboljši primer. Ko pride v mesto, se tam zgodi veliko različnih dogodkov. Odvije se dirka, odvijejo se kulturni dogodki, ljudje pridejo od vsepovsod, nato pa odidejo in gredo v naslednje mesto, podobno kot potujoči cirkus,« je dejal. Murdochova vizija torej temelji na zbliževanju med umetnostjo in zabavo, z različno ponudbo na posamezni lokaciji.

V pogovoru, objavljenem na podkastu Artelligence, je Noah Horowitz dejal, da umetniški sejem ni le kraj za nakup umetnin, ampak da sta pomembnejša »izkušnja« in »blagovna znamka«. Vse pomembnejša komponenta je tudi »življenjski slog«. V času sejma je bilo veliko pritožb glede skromne ponudbe v samem mestu Baslu, zato sejem zdaj sodeluje z baselskim turističnim sektorjem, da bi jo izboljšal. Prav tako nameravajo vključiti druge kulturne sektorje, kot so moda, film, glasba in oblikovanje, da bi pridobili novo občinstvo in nove potencialne kupce.

Stagnacija umetnostnega trga zaradi skrbi glede visokih obrestnih mer

V poročilu The Art Basel and UBS Global Art Market Report 2023, objavljenem aprila letos, je Clare McAndrew iz Arts Economics ocenila lanskoletno svetovno prodajo umetnin v galerijah in dražbenih hišah na 67,8 milijarde dolarjev. Globalna prodaja umetnin se je, v primerjavi z letom prej, povečala za 3 %, kar je drugo leto rasti po močnem 31-odstotnem okrevanju prodaje leta 2021. Trg je tako presegel ravni pred pandemijo leta 2019. Ključni pogon rasti še vedno predstavlja najvišji segment trga. ZDA so s 45-odstotnim deležem prodaje po vrednosti obdržale svoj vodilni položaj v svetovnem merilu. Združeno kraljestvo je ponovno na drugem mestu z 18 % prodaje, delež Kitajske, ki sedaj zaseda tretje mesto, pa se je zmanjšal za 3 % na 17 %. Druge ključne ugotovitve v poročilu so, da je ameriški trg v lanskem letu močno okreval, da se je spletna prodaja ponovno zmanjšala in da se je delež umetnic izrazito povečal.

Toda, v prvi polovici letošnjega leta se je prodaja umetnin po vrednosti precej zmanjšala, tako v dražbenih hišah kot na umetnostnih sejmih. To je bilo očitno tudi na baselskem sejmu, saj na bi številne galerije spustile ceno za tretjino. Razlog za to naj bi bila negotova finančna klima zaradi visokih obrestnih mer. Tudi v tem primeru se je bolje odrezal najvišji segment trga. Galerija Hauser & Wirth je v petih dneh sejma dosegla prodajo v višini 65 milijonov eurov, pri čemer je imel levji delež »Spider« (1996), franko-ameriške umetnice Louise Bourgeois, ki ga je kupil ameriški zbiratelj za 22.5 milijona dolarjev. Tudi v tem primeru se je bolje odrezal najvišji segment trga. Galerija Hauser & Wirth je v petih dneh sejma dosegla prodajo v višini 65 mio eurov. Pri tem je največ prispeval »Spider IV (1996)«, franko-ameriške umetnice Louise Bourgeois, ki ga je kupil ameriški zbiratelj za 22,5 milijona dolarjev. Ostale mega galerije niso razkrile vseh številk, objavile pa so imena umetnikov, ki so šli najbolje v prodajo. V galeriji White Cube so to Mark Bradford, Noah Davis in Anselm Kiefer, v galeriji David Zwirner pa Alice Neel, Robert Ryman, Gerhard Richter in Bridget Riley. Dobro so se odrezala tudi dela v sektorju Unlimited. Južnoafriška Goodman Gallery je našla kupca za instalacijo »The African Library«, britansko-nigerijskega umetnika Yinka Shonibare, ki je bil član gibanja Young British Artists (1,5 milijona funtov). Galleria Continua je za video »Jam Proximus Ardet«, v katerem se je franko-alžirski umetnik Adel Abdessemed posnel na goreči ladji, prejela 850.000 eurov.

Izjemno zanimiv pogled na poročilo in rezultate sejemske prodaje lahko preberemo v članku Scotta Reyburn, objavljenem v sejemski številki časopisa The Art Newspaper, z zgovornim naslovom »Missing: where are the new billionaires?« Zapisal je, da so se od leta 2011, ko si je trg opomogel od svetovne finančne krize, ocene svetovne prodaje umetnin, kljub inflaciji, v boljših letih ustalile med 63 in 68 milijardami dolarjev. V tem obdobju se je po podatkih Forbesa število milijarderjev podvojilo. Zakaj bogatenje najbogatejših ni vplivalo na povečanjem prodaje umetnin? Zakaj je umetnostna industrija imuna na rast? Odgovor bi lahko bil, da nove posameznike z zelo visokim neto premoženjem (UHNW) bolj zanima luksuz kot umetnost. Dražbene hiše so potrdile ta trend, saj so pomnožile prodajo torbic in ur, saj predvidevajo večje povpraševanje po luksuznih izdelkih kot po umetnosti. To bi lahko tudi bil razlog, zakaj Murdoch in Horowitz tako zelo poudarjata koncepte, kot so blagovna znamka, izkušnja in življenjski slog.

Kako naj umetnostnem trgu premaga ovire, ki izhajajo iz spolne diskriminacije?

To je bil naslov ene od okroglih miz v sekciji Conversations, na kateri so sodelovali galeristka Amrita Jhaveri (Jhaveri Contemporary), kustosinja Kate Fowle (Hauser & Wirth), ekonomistka Clare McAndrew (Arts Economics), soustanoviteljica finančno-tehnološkega podjetja za umetno inteligenco Sophie Perceval (Wondeur) in strateška svetovalka Charlotte Burns (Studio Burns in Burns Halperin Report). Po podatkih iz že omenjenega poročila The Art Market 2023 se je delež umetnic, ki jih zastopajo galerije, v zadnjih nekaj letih vztrajno povečeval. Toda na umetnostnem trgu so njihova dela še vedno podcenjena.

Čeprav se v umetniških publikacijah in na razstavah pogosto govori o enakosti spolov, je dražbeni trg kot celota ne odraža. Leta 2022 so dražbene hiše prodale za 11 milijard dolarjev umetniških del. Od tega so dela umetnikov predstavljala 9,7 milijarde dolarjev, dela umetnic pa nekaj več kot milijardo dolarjev, kar je le 9,3 % celotnega zneska. Med umetnicami so bila najbolje prodana dela Georgie O'Keeffe, Louise Bourgeois, Joan Mitchell in Tamare de Lempicka. V zadnjem desetletju (2012-2022) je med deli umetnic na avkcijah najvišjo ceno dosegla slika »Jimson Weed/White Flower No. 1« (1936) Georgie O'Keeffe, ki je pri Sotheby's leta 2014 prodana za 44,4 milijona dolarjev. S tem zneskom se je slika uvrstila na 154. mesto med najdražjimi deli desetletja. Tudi drugi in tretji rekordni izkupiček sta bila dosežena avkcijski prodaki pri Sotheby's: avtoportret Fride Kahlo »Diego y y yo« (1949) za 34,9 milijona dolarjev leta 2021 in »Spider« (1996) Louise Bourgeois za 32,8 milijona dolarjev maja lani. Več informacij je na voljo v poročilu The Women Artists Market Report 2023, ki ga je objavil Artsy.

Po drugi strani pa so se v zadnjem desetletju zasebne in institucionalne zbirke zavezale k razstavljanju in pridobivanju večjega števila del ženskih, nezahodnih, BIPOC in LGBTQIA+ avtorjev, kar nakazuje, da se morda tudi na trgu dogajajo spremembe. Baloise Art Prize, vredna 30.000 švicarskih frankov, ki jo vsako leto podelijo umetniku v sektorju Statements na švicarski izdaji sejma Art Basel, je vedno odprta za nove trende: letošnja nagrajenca sta Sky Hopinka in Sin Wai Kin. Broadway Gallery (New York) je predstavila Hopinkov film »Just a Soul Responding«, ki prikazuje podobe pokrajin, prekrite z besedili, ki se nanašajo na kolonizacijo in zgodovino avtohtonega prebivalstva. Sky Hopinka, ki izhaja iz plemena Ho-Chunk, je pred kratkim razstavljal svoja dela v fundaciji LUMA Westbau v Zürichu. Galerija Soft Opening (London), ki zastopa Sin Wai Kina, je predstavila »Portraits«, pet del v gibljivih slikah pod vplivom kantonske in pekinške opere, ki prikazujejo božanstva in fantastična bitja kot komentar na predstave o moškost in binarnosti spolov. Umetnik/ca je bil/a leta 2022 nominiran/a za Turnerjevo nagrado, do konca oktobra pa samostojno razstavlja v fundaciji Memmo v Rimu.

Fotografije so last avtorice prispevka.

Avtorica: 

Monika Osvald
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Citiranje: Monika Osvald, Art Basel 2023 kot najbolj prestižna blagovna znamka med umetnostnimi sejmi , Bilten SUZD, 42/2 [18. 10. 2023], 2023 (http://www.suzd.si/bilten/prispevki/1631-bilten-suzd-42-2023-02[datum odčitka])