Monika OSVALD
BIAF, Florentinski mednarodni bienale antikvitet 2024 in Christian Levett
Ocene in predstavitve, 16. 12. 2024
Triintrideseti Florentinski mednarodni bienale antikvitet (BIAF, Biennale Internazionale dell’Antiquariato di Firenze), ki je potekal v Palači Corsini med 28. septembrom in 6. oktobrom 2024, je ponovno potrdil svoj status enega najprestižnejših dogodkov na svetovnem umetniškem prizorišču. Letos je sodelovalo 79 galerij in vsaka je predstavila izbor del izjemne kakovosti, ki je rezultat poglobljenih raziskav, cenitev in strokovnih ocen, kar omogoča najuglednejšim galerijam, da ponudijo trgu najboljše umetnine, in to v odličnem stanju, kar je v svetu starin ključno merilo. Ocenjevalni odbor, sestavljen iz 55 strokovnjakov, porazdeljenih v sektorje, kot so dekorativna umetnost, kiparstvo in slikarstvo, je temeljito pregledal vsa dela. Tudi če je bilo delo pristno, vendar ni dosegalo visokih standardov bienala – bodisi zaradi pomislekov glede kakovosti ali nezadostne estetske privlačnosti –, ga niso uvrstili na razstavo.
Na razstavnem prostoru Dickinson Gallery je bila na ogled risba, ki je na novo pripisana Michelangelu.[1] Delo z naslovom Študija Jupitra je leta 1989 v Parizu kupil anonimni zbiratelj, in sicer kot delo neznanega umetnika. Prikazuje Jupitra na prestolu in temelji na fragmentu rimskega marmorja, ki je bil v 15. stoletju del rimske zbirke v lasti Giovannija Ciampolinija. Sprva so ga pripisovali Domenicu Ghirlandaiu ali Fra Bartolomeu, vendar so nadaljnje raziskave pokazale, da gre za Michelangelovo delo. Atribucija temelji na dejstvih, da se je Michelangelo usposabljal v Ghirlandaievi delavnici in da je poznal antično plastiko, s katero je prišel v stik pod pokroviteljstvom Lorenza Medičejskega. Identifikacijo je podprlo več poznavalcev, kot so Paul Joannides, David Ekserdjian, Miles Chappell in Zoltán Kárpáti. Njihov glavni argument je uporaba dveh različnih odtenkov rjavega črnila, tehnike, ki je edinstvena za Michelangelova zgodnja dela in je ni na Ghirlandaievih risbah. Skica razkriva Michelangelovo razvijanje umetniškega sloga v zgodnjem obdobju, ko je še eksperimentiral z obliko ter se osredotočal na maso in volumen, zato kaže tudi nekatere slabosti, značilne za mladega umetnika.
Slika 1: Michelangelo, Študija Jupitra (Dickinson Gallery)
Med izjemnimi deli jih je nekaj izstopalo zaradi svoje edinstvenosti in redkosti.[2] Carlo Orsi je predstavil Tizianovo oljno sliko Marija z otrokom in sveto Magdaleno,[3] ki jo je leta 1952 odkril Wilhelm Suida, vendar je bila do letošnje (ponovne) najdbe izgubljena. Domneva se, da jo je Tizian ustvaril v zgodnjih petdesetih letih 16. stoletja, pozneje pa jo je – kot meni raziskovalec Enrico Maria Dal Pozzolo – spremenil njegov pomočnik Girolamo Dente. Na razstavišču galerije Maurizio Canesso je bila najbolj zanimiva Marija z otrokom, ki jo je v letih 1525–1526 naslikal Bronzino. Ko se je platno leta 1961 prvič pojavilo na trgu, so ga pripisali Pontormu. Širše občinstvo si ga je lahko ogledalo na Donatellovi razstavi v Palači Strozzi pred dvema letoma.[4] Zaradi kulturnega pomena za italijansko državo tega pomembnega dela, ki je ocenjeno na 2,5 milijona evrov, ni dovoljeno izvoziti. Flavio Gianassi FG Fine Art je razstavil štiri vreščeče groteskne glave, prvotno ulite za kočijo Gian Lorenza Berninija,[5] ki jih je pozneje odstranil in hranil v svoji osebni zbirki, zato so ostale pri njegovih dedičih. V Italiji so bile pred tem na ogled le enkrat, in sicer leta 1962 na razstavi renesančnih bronastih skulptur v Palači Strozzi.
Sliki 2 in 3: Tizian (delno preslikal Girolamo Dente), Marija z otrokom in sveto Magdaleno (Carlo Orsi) in Bronzino, Marija z otrokom (Maurizio Canesso)
BIAF slovi tudi po svojih prestižnih nagradah.[6] Nagrado za najboljšo sliko je prejela Cerutijeva Nosača košar pri kartanju (Portaroli che giocano a carte), ki jo je predstavil Matteo Salamon. Gre za edino platno Giacoma Cerutija iz cikla Padernello, ki je še dostopno na trgu. Cikel je bil odkrit na gradu Padernello leta 1931 in obsega 13 slik, ki prikazujejo prizore iz vsakdanjega življenja. Na sliki sta upodobljena dva dečka, ki si služita kruh z nošenjem blaga v velikih pletenih košarah, na sliki pa se kratkočasita z igranjem kart. Cikel je bil nazadnje javno razstavljen leta 1953 v milanski Kraljevi palači.
Slika 4: Gian Lorenzo Bernini, Štiri vreščeče groteskne glave (Flavio Gianassi, FG Fine Art)
Slika 5: Giacomo Ceruti, Nosača košar pri kartanju (Matteo Salamon)
Alessandra Di Castro, ugledna rimska antikvarka in podpredsednica Italijanskega združenja antikvarjev – ena redkih žensk v tem okolju, ki akademsko raziskovanje združuje z izrazito poslovno žilico –, je prejela kar dve nagradi: delo iz terakote, Samson poruši filistejski tempelj, pripisano Francescu Marii Nocchieriju (Rim, 1681), je bilo nagrajeno kot najboljša skulptura; nagrado za najboljši dekorativni umetniški predmet pa je prejel par marmornatih vaz z dovršenim mozaikom s podobami grifonov, girland in templjev, ki sta ga izdelala Giacomo Raffaelli in Nicola De Vecchis (Rim, konec 18. stoletja). Alessandra Di Castro je velika poznavalka mikromozaikov.[7]Mosaici minuti so bili rimska invencija, priljubljena v času neoklasicizma. Raffaelli, ki je izhajal iz družine steklarjev, je izumil tako imenovani smalto filato – zvite emajlirane paličice, ki so jih nalomili in iz njih izdelali tessere, visoke manj kot milimeter in široke dva do tri milimetre. Miniature so upodabljale rimske vedute in mitološke tematike. Vdelane v nakit so postale priljubljeni spominki z Grand Toura.
Sliki 6 in 7: Francesco Maria Nocchieri, Samson poruši filistejski tempelj (Alessandra Di Castro) in Giacomo Raffaelli in Nicola De Vecchis, par marmornatih vaz z mozaikom (Alessandra Di Castro)
Prestižno nagrado „Lorenzo d'Oro“ je prejela režiserka Liliana Cavani, ki je s svojimi filmskimi in gledališkimi deli veliko pripomogla k promociji italijanske kulturne dediščine po svetu. Letos je bila prvič podeljena nova nagrada „Margutta 54“, priznanje, ki ga Antonacci Lapiccirella Fine Art Gallery namenja novinarjem, mlajšim od 40 let, ki se posvečajo likovni umetnosti. Letos jo je prejel umetnostni zgodovinar in novinar Jacopo Suggi, rojen leta 1989 v Livornu, ki že od leta 2020 sodeluje s spletno revijo Finestre sull’Arte. Nagrado je prejel za članek The Extraordinary Story of the Creation of Tuttomondo by Keith Haring in Pisa, ki je bil v omenjeni reviji objavljen 5. junija 2024.
Sejem BIAF, ki je tako glavni akter kot tudi rezultat sodobnega florentinskega preporoda,[8] je poleg sejemskega prostora ponudil tudi zanimiv kulturni program, ki je vključeval pogovore v Prestolni dvorani Palače Corsini in številne razstave, med katerimi velja omeniti zlasti retrospektivo Helen Frankenthaler Painting Without Rules v Palači Strozzi. Eno najzanimivejših srečanj je bil pogovor med direktorjem BIAF-a Fabrizijem Morettijem in Christianom Levettom, ki ga je vodila Margherita Solaini, direktorica milanske izpostave dražbene hiše Philips. Fabrizio Moretti, ki smo ga že predstavili v prejšnjem članku, je poudaril pomen pridobivanja novih zbirateljev, čemur sta bili tudi namenjeni dve gala večerji: prvo je sponzorirala veriga restavracij Gucci Osteria da Massimo Bottura, na drugi pa je med dobrodelno dražbo nastopil Andrea Bocelli. Christian Levett je zanimiva osebnost, ki s kombinacijo zbiralskih ambicij in finančne spretnosti predstavlja novo vrsto zbirateljstva, ki se razvija v sodobni družbi. Njegovo pot si je vsekakor vredno pobliže ogledati.
Christian Levett, upokojeni britanski upravitelj naložb in ustanovitelj podjetja Clive Capital, je iz finančnega sektorja prestopil med ugledne zbiratelje umetnin.[9] Njegova strast do umetnosti se je začela, ko je kot mlad diplomant delal v Parizu, v zadnjih 30 letih pa je ustvaril impresivno zbirko približno 2.300 umetnin, ki obsega vse od antičnih do sodobnih del. Levett se je najprej osredotočil na umetnost 19. stoletja, potem se je preusmeril na rimske in grške antične umetnine, saj je ugotovil, da so te cenovno veliko bolj dostopne. Ni bil le impulziven zbiratelj, temveč je zaradi izjemnega navdušenja nad starinami na tem področju tudi veliko vlagal, med drugim je kupil revijo za klasično arheologijo Minerva, financiral arheološka izkopavanja in sponzoriral razstave, kot je bila npr. The Classical Now na Kraljevem kolidžu v Londonu.
Njegova naraščajoča zbirka je zahtevala večjo infrastrukturo, kar je leta 2011 vodilo do ustanovitve Muzeja klasične umetnosti Mougins (znanega kot MACM, iz francoske različice imena Musée d'Art Classique de Mougins), v katerem je bilo razstavljenih več kot 800 eksponatov, ki so zajemali 5.000 let zgodovine. V srednjeveški vasici Mougins, ki leži v hribih nad Cannesom na jugu Francije, ima Levett tudi hišo in dve restavraciji. Lokacija ne bi mogla biti primernejša, saj leži blizu grško-rimskih naselij Nica (Nikaia) in Antibes (Antipolis), hkrati pa starodavno preteklost združuje s sodobno umetnostjo. V Mouginsu je namreč med letoma 1962 in 1973 prebival Picasso, tamkaj so se mudili tudi Fernand Léger, Jean Cocteau, Francis Picabia, Man Ray ... in celo Winston Churchill je naslikal nekaj prizorov te vasice. Muzej je zlahka dostopen, saj se nahaja na pol poti med letališčem v Nici in Saint-Tropezom.
Slika 8: Postavitev del v Muzeju klasične umetnosti Mougins
V muzeju, ki ga je revija Apollo leta 2011 razglasila za „novi muzej leta“, so stalno zbirko zasnovali na povsem izviren način. Antičnim predmetom ob bok so namreč postavili dela moderne in sodobne umetnosti, ki odražajo klasične teme. Obiskovalci so si lahko ogledali grške vaze ob sodobnih delih Graysona Perryja in Keitha Haringa ali rimske skulpture Afrodite ob sodobnih interpretacijah Cézanna, Yvesa Kleina in Salvadorja Dalíja. Muzejska postavitev je poudarjala kontinuiteto vpliva antičnih del v razvoju umetnosti in prikazovala, kako so antične teme navdihovale umetnike skozi stoletja.
Čeprav se je muzej v Mouginsu zelo uveljavil, je posloval s finančno izgubo. Kljub temu da ga je letno obiskalo od 15.000 do 20.000 obiskovalcev, vse od odprtja pa približno 250.000, je zasebna ustanova na leto ustvarila primanjkljaj v višini približno pol milijona evrov. Poleg tega je trg antične umetnosti v zadnjih letih postal vse bolj nestabilen in polariziran. Vrednost predmetov z zanesljivim izvorom se je znatno povečala, medtem ko je bilo predmete s spornim poreklom skoraj nemogoče prodati.[10] Levett je zato sprejel odločitev, da muzej začasno zapre in 400 izbranih del preda dražbeni hiši Christie's, ki bo skozi vse leto organizirala šest avkcij v Londonu, New Yorku in na spletu pod enigmatičnim naslovom A Collecting Odyssey: Property From the Mougins Museum of Classical Art.[11]
Muzej ni ostal dolgo zaprt in prazen, saj so ga že poleti 2024 ponovno odprli, in sicer z novim programom, ki prikazuje celovito zgodovino umetnic. V štirih nadstropjih prenovljenega muzeja, uradno preimenovanega v FAMM – Femmes Artistes du Musée de Mougins, so na ogled dela umetnic od impresionizma do sodobnosti, kar je šele drugi muzej s takšno usmeritvijo. Prvi in doslej edini muzej na svetu, posvečen izključno umetnicam, je Nacionalni muzej žensk v umetnosti (National Museum of Women in the Arts) v Washingtonu, D. C., ki so ga po dveletni prenovi pred kratkim ponovno odprli.[12]
V zadnjem desetletju je Levett zbirateljsko zanimanje preusmeril z antične umetnosti na povojno ustvarjalnost, zlasti na dela abstraktnih ekspresionistk. Ta preobrat je omogočil, da je oblikoval pomembno zbirko del umetnic, med katerimi so Joan Mitchell, Helen Frankenthaler in Lee Krasner. Ker se je zavedal, da so dela umetnic muzejske kakovosti še vedno na voljo po neprimerljivo nižji ceni kot dela njihovih moških kolegov,[13] je izkoristil priložnost in oblikoval svojo novo zbirko z imenom The Levett Collection.[14]
Slika 9: Christian Levett pred platnom iz svoje zbirke The Levett Collection
Potem ko je dela umetnic posojal muzejem, nazadnje na razstavi Now You See Us v londonski galeriji Tate Britain, in jih postavil na ogled na svojem domu blizu Ponte Vecchia v Firencah,[15] se je Levett odločil, da bo v ta namen preuredil muzej v Mouginsu. Nova postavitev bo pripomogla k zmanjševanju neravnovesja med spoloma v zgodovini umetnosti in bo ponudila prostor pogosto spregledanim umetnicam, kot so Mary Cassatt, Berthe Morisot, Eva Gonzalès in Blanche Hoschedé Monet iz obdobja impresionizma, Leonora Carrington in Dorothea Tanning iz nadrealističnega gibanja, ter abstraktnim ekspresionistkam in sodobnim umetnicam, npr. Cecily Brown in Tracey Emin.
Levett v tej novi zbirateljski usmeritvi ne vidi le kulturnega pomena, temveč tudi potencialno naložbo, saj pričakuje, da se bo vrednost teh podcenjenih del znatno povečala. Muzej, katerega delovanje stane Levetta približno milijon evrov na leto in ki je v prejšnji postavitvi prinašal letno 600.000 evrov izgube, bo postal donosen pod enim pogojem: če se število obiskovalcev z nekaj manj kot 20.000 na leto poveča na približno 80.000, bo muzej dosegel dobiček.
***
[1] Un disegno di Michelangelo arriva sul mercato: È riconosciuto come il primo della sua carriera, Finestre sull’Arte, 28/09/2024, https://www.finestresullarte.info/arte-antica/un-disegno-giovanile-di-michelangelo-arriva-sul-mercato-riconosciuto-primo-carriera (14/10/2024).
[2] Da Michelangelo al Bronzino, da Bernini a Guido Reni: 15 opere (coi prezzi!) da non perdere alla BIAF 2024, Finestre sull’Arte, 27/09/2024, https://www.finestresullarte.info/focus/15-opere-biaf-2024-coi-prezzi-da-michelangelo-a-bronzino-da-bernini-a-guido-reni (14/10/2024).
[3] Un Tiziano ritrovato: Alla BIAF, Carlo Orsi fa riemergere opera del maestro, Finestre sull’Arte, 28/09/2024, https://www.finestresullarte.info/arte-antica/tiziano-ritrovato-carlo-orsi-biaf (14/10/2024).
[4] Federico GIANNINI, Donatello contemporaneo sempre: A proposito della mostra di Palazzo Strozzi e Bargello, Finestre sull’Arte, 01/04/2022, https://www.finestresullarte.info/recensioni-mostre/donatello-recensione-mostra-firenze-palazzo-strozzi-museo-bargello (14/10/2024).
[5] Le quattro teste grottesche che Bernini aveva realizzato per la sua carrozza, Finestre sull’Arte, 27/09/2024, https://www.finestresullarte.info/arte-antica/gian-lorenzo-bernini-le-quattro-teste-grottesche-per-la-sua-carrozza (14/10/2024).
[6] La BIAF si chiude con 28.000 visitatori e numerose vendite: Eccone alcune, Finestre sull’Arte, 07/10/2024, https://www.finestresullarte.info/attualita/biaf-2024-successo-pubblico-vendite (14/10/2024).
[7] Stephanie SPORN, The Magic of Micromosaics: How Makers from Giacomo Raffaelli to Castellani Painted with Glass, TEFAF, 9/3/2023, https://www.tefaf.com/stories/the-magic-of-micromosaics-how-makers-from-giacomo-raffaelli-to-castellani-painted-with-glass (14/10/2024).
[8] Nick HACKWORTH, Florence’s contemporary renaissance: If you thought Tuscany was all frescoes and crumbling palazzi, think again. Thanks to a handful of dedicated players, the region has secured a spot on the contemporary art map, Art Basel, 19 July 2023, https://www.artbasel.com/stories/florence-tuscany-italy-contemporary-art-ecosystem (14/10/2024).
[9] Nekaj najpomembnejših intervjujev s Christianom Levettom: Christian Levett, B Beyond Magazine, https://www.bbeyondmagazine.com/christian-levett/ (14/10/2024);
Art collector Christian Levett on how to buy art and designing his Courchevel chalet, Knight Frank, 24 April 2018, https://www.knightfrank.de/blog/2018/04/24/art-collector-christian-levett-on-how-to-buy-art-and-designing-his-courchevel-chalet (14/10/2024);
Christian Levett – about the art market, the aesthetic taste and financial logic, Lampoon, 8 September 2022, https://lampoonmagazine.com/article/2022/09/08/christian-levett-abstract-expressionist/ (14/10/2024);
Collecting Stories: Christian Levett, Museum Man, CURA Art, https://www.curaart.com/journal/collecting-stories-christian-levett (14/10/2024);
Christian Levett: In Conversation, The British Institute of Florence, 21 September 2023, https://www.youtube.com/watch?v=iSB_lK8bhS4 (14/10/2024).
[10] Lanre BAKARE, British man returns ancient warrior helmets to Spain: Christian Levett gives treasures back after finding out they were taken illegally, The Guardian, 11 Decembre 2019, https://www.theguardian.com/culture/2019/dec/11/british-man-returns-ancient-warrior-helmets-to-spain (14/10/2024);
Karen K. HO, Christie’s Withdraws British Collector’s Bronze Breastplate from Auction, ARTnews, 31 January 2024, https://www.artnews.com/art-news/news/christies-withdraws-bronze-breastplate-provenance-concerns-1234686802/ (14/10/2024).
[11] Predstavitev Christiana Levetta na spletni strani dražbene hiše Christie’s: Collecting stories: Christian Levett, Christie’s, 30 September 2019, https://www.christies.com/en/stories/collecting-stories-christian-levett-a162ebacbbd345ffb423802adf292b7d (14/10/2024);
Why Christian Levett is selling a museum-full of art, Christie’s, 21 November 2023, https://www.christies.com/en/stories/christian-levett-property-from-the-mougins-museum-of-classical-art-a84fcc0bcb5c474e8fc56eb3314da081 (14/10/2024);
Christian Levett on creating Femmes Artistes du Musée de Mougins (FAMM): ‘I needed the collection to tell a story, and that story is the birth of modern art’, Christie’s, 5 July 2024, https://www.christies.com/en/stories/christian-levett-and-femmes-artistes-du-musee-de-mougins-d85374124a7a40b88a834732aeb45ae3 (14/10/2024).
[12] Gareth HARRIS, Europe's 'first museum dedicated to art by women artists' to open in southern France: Former trader Christian Levett's rebranded institution will present works by Joan Mitchell, Howardena Pindell and Cecily Brown among others, The Art Newspaper, 16 August 2023, https://www.theartnewspaper.com/2023/08/16/first-museum-dedicated-to-women-artists-to-open-in-the-south-of-france (14/10/2024);
Sarah CASCONE, ‘It’s a Bittersweet Situation’: Collector Christian Levett Opens Up About Rededicating His Museum to Women’s Art, Artnet, 30 October 2023, https://news.artnet.com/art-world/christian-levett-mougins-museum-women-2384958 (14/10/2024).
[13] Cristina RUIZ, Collector Christian Levett on opening a museum devoted to female artists: The former hedge fund manager is moving antiquities out of his gallery and moving in Joan Mitchell and Lee Krasner, Financial Times, 22 June 2024, https://www.ft.com/content/7da4dba5-9884-45c7-926a-049ec90026ea (14/10/2024). Levett je v intervjuju s Sarah Cascone (CASCONE 2023) pojasnil finančne ugodnosti: “I realized there was an opportunity to put together a museum-quality collection for what was—to me at least—an affordable amount of money. For $100,000 a picture, you can buy 50 pictures with the $5 million you would spend on one Cecily Brown. (...) People often say to me, “Why aren’t you collecting the men of the period?” But you can’t buy a Jackson Pollock or 1950s Willem de Kooning unless you want to lay out $100 million to $200 million—and that’s assuming you can actually ever find one.”
[14] Women Artists and the Abstract Revolution: A Florentine home-gallery visit with collector Christian Levett, Calliope Arts: Restoration conversations, https://www.calliopearts.org/levettcollection (14/10/2024).
[15] RUIZ 2024: “This year we have around 25 pieces out on loan and next year we already have nearly 70 works scheduled to either go out on loan or remain on loan. However, we also display a lot of our female abstraction collection at our home in Florence, Italy and have opened it up to visits from major museum patrons groups and university groups. The Florence colleges of Harvard, Stanford and NYU have all had students visit recently for example.”
Avtorica:
Monika Osvald
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Citiranje: Monika Osvald, BIAF, Florentinski mednarodni bienale antikvitet 2024 in Christian Levett, Bilten SUZD, 43/8 [16. 12. 2024], 2024 (http://www.suzd.si/bilten/prispevki/1656-bilten-suzd-43-2024-08[datum odčitka])
