A+ | A | A-

Naslov

Slovensko
umetnostnozgodovinsko društvo
(SUZD)
Aškerčeva cesta 2
SI-1000 Ljubljana
tel: (01) 241 12 10

Cikel predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

 

Dr. Franci Lazarini

Ljubljanski župan dr. Juro Adlešič in njegova vloga pri arhitekturnem urejanju mesta v drugi polovici tridesetih let

v četrtek, 21. novembra 2024, ob 18.00 v Dvorani štirih letnih časov, ZRC SAZU, Novi trg 4

in na platformi ZOOM: https://us02web.zoom.us/j/88122406077

Pravnik in politik dr. Juro Adlešič (1884–1968), ljubljanski župan med letoma 1935 in 1942, je širši javnosti večinoma neznan, dolgo pa ni bil deležen niti pozornosti zgodovinarjev, saj je prva izčrpnejša predstavitev njegovega življenja in dela izšla šele pred dobrim desetletjem. V sedmih letih, kar jih je preživel na čelu ljubljanske mestne občine, je temeljito reorganiziral občinsko upravo ter pomembno prispeval k izboljšanju bivalnih pogojev v mestu. V predavanju bo osvetljena njegova vloga pri arhitekturnem urejanju Ljubljane v drugi polovici tridesetih in začetku štiridesetih let. Adlešič si je za cilj zadal uresničitev več obsežnejših mestotvornih nalog, ki so že desetletja predstavljale deziderat (pokrita tržnica, nova mestna hiša, poslovilni objekti na pokopališču pri Svetem Križu, prenova in revitalizacija Ljubljanskega gradu, dokončanje regulacije Ljubljanice z izgradnjo zapornice ipd.) in marsikaterega od njih tudi uspešno realiziral. Načrtovanje večine projektov je prevzel arhitekt Jože Plečnik (1872–1957), ključna sodelavca in somišljenika pa je župan našel v vodji mestnega gradbenega urada, Matku Prelovšku (1876–1955), še zlasti pa v banovinskem konservatorju Francetu Steletu (1886–1972), ki je v Adlešičevem času postal celo občinski svetnik, pa tudi sicer so ju od študentskih let vezale tesne prijateljske vezi.

Dr. Franci Lazarini je izredni profesor na Univerzi v Mariboru, Filozofski fakulteti in znanstveni sodelavec na ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta. Raziskuje slovensko arhitekturo 19. in 20. stoletja v srednjeevropskem kontekstu, med drugim z vidika naročništva in politično-propagandne vloge. Je soavtor znanstvene monografije Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem (skupaj z Igorjem Sapačem, 2015), strokovnih monografij o frančiškanski cerkvi v Mariboru (2013) in Plečnikovi cerkvi za Bežigradom (2021) ter več znanstvenih člankov v domačih in tujih publikacijah. Trenutno vodi raziskovalni projekt Meščanstvo kot umetnostni naročnik na Kranjskem in Štajerskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja in je sourednik letošnje številke Zbornika za umetnostno zgodovino.

Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam