Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave (ICCHS) in Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo vljudno vabita na predavanje

doc. dr. Renate Novak Klemenčič

Koprska Pretorska palača in njen urbani kontekst med srednjim in zgodnjim novim vekom

Predavanje bo v četrtek, 28. novembra 2024 ob 18.00 v predavalnici št. 102 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Predavanje je del programa Leta dediščine FF.

Danes nekdanji kompleks upravne palače razumemo kot tri ločene objekte, razporejene ob dveh stranicah glavnega mestnega trga. Ob južni stranici je Pretorska palača, ob zahodni pa sta Foresterija in Armerija. Vse tri so vsaj od 15. stoletja dalje tvorile enoten kompleks in funkcionirale kot upravno središče Kopra in beneške Istre. Koprska komunska palača je prvič omenjena leta 1217, leta 1254 pa je izpričana dvorana za zasedanje mestnega sveta. Palača je v naslednjih stoletjih močno povečala svoj obseg proti vzhodu in čez Kalegarijo ter proti severu do današnje Kidričeve ulice. Ob koncu 15. stoletja je že zasedala celotno južno in zahodno stran današnjega Titovega trga. Poleg palače se je v 15. stoletju bistveno spremenil tudi osrednji tržni prostor. Ta je bil na začetku stoletja še relativno slabo zamejen in je služil  predvsem trgovanju. Sredi stoletja pa so ga s treh strani obdale upravne stavbe, vzhodna stranica pa je (tudi s pomočjo takratnega podestata Francesca Cappella) dobila novo reprezentativno fasado stolnice. Osrednji trgovski prostor je postal reprezentativni prostor politične elite. Na predavanju bodo predstavljeni akterji teh sprememb in kronološki pregled dogodkov, ki so pripeljali do trga, kot gapoznamo danes.

Doc. dr. Renata Novak Klemenčič je raziskovalka in asistentka na Oddelku za umetnostno zgodovino FF UL. Ukvarja se predvsem z arhitekturo, kiparstvom in urbano zgodovino jadranskih mest ter z migracijami umetnikov in umetnostnih vplivov v jadranskem prostoru. Vodilje projekt Koprska Pretorska palača: podoba, pomen in namen (2020-2024), trenutno pa sodeluje pri različnih nacionalnih (Urbana morfologija Kopra in Oblikovanje regionalnega umetnostnega središča v zgodnjem novem veku: primer Ljubljane) in mednarodnih projektih. Kot zunanja sodelavka sodeluje pri projektu Architectural Culture of the Early Modern Eastern Adriatic na Univerzi Ca'Foscari v Benetkah, na Univerzi Vanvitelli v Santa Maria Capua Vetere pa je skupaj z Enricom Luchesejem vodila projekt Napoli Adriatica, ki se je posvečal izmenjavi umetnostnih idej med jadranskim prostorom in Neapljem.

Cikel predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Dr. Franci Lazarini

Ljubljanski župan dr. Juro Adlešič in njegova vloga pri arhitekturnem urejanju mesta v drugi polovici tridesetih let

v četrtek, 21. novembra 2024, ob 18.00 v Dvorani štirih letnih časov, ZRC SAZU, Novi trg 4

in na platformi ZOOM: https://us02web.zoom.us/j/88122406077

Pravnik in politik dr. Juro Adlešič (1884–1968), ljubljanski župan med letoma 1935 in 1942, je širši javnosti večinoma neznan, dolgo pa ni bil deležen niti pozornosti zgodovinarjev, saj je prva izčrpnejša predstavitev njegovega življenja in dela izšla šele pred dobrim desetletjem. V sedmih letih, kar jih je preživel na čelu ljubljanske mestne občine, je temeljito reorganiziral občinsko upravo ter pomembno prispeval k izboljšanju bivalnih pogojev v mestu. V predavanju bo osvetljena njegova vloga pri arhitekturnem urejanju Ljubljane v drugi polovici tridesetih in začetku štiridesetih let. Adlešič si je za cilj zadal uresničitev več obsežnejših mestotvornih nalog, ki so že desetletja predstavljale deziderat (pokrita tržnica, nova mestna hiša, poslovilni objekti na pokopališču pri Svetem Križu, prenova in revitalizacija Ljubljanskega gradu, dokončanje regulacije Ljubljanice z izgradnjo zapornice ipd.) in marsikaterega od njih tudi uspešno realiziral. Načrtovanje večine projektov je prevzel arhitekt Jože Plečnik (1872–1957), ključna sodelavca in somišljenika pa je župan našel v vodji mestnega gradbenega urada, Matku Prelovšku (1876–1955), še zlasti pa v banovinskem konservatorju Francetu Steletu (1886–1972), ki je v Adlešičevem času postal celo občinski svetnik, pa tudi sicer so ju od študentskih let vezale tesne prijateljske vezi.

Dr. Franci Lazarini je izredni profesor na Univerzi v Mariboru, Filozofski fakulteti in znanstveni sodelavec na ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta. Raziskuje slovensko arhitekturo 19. in 20. stoletja v srednjeevropskem kontekstu, med drugim z vidika naročništva in politično-propagandne vloge. Je soavtor znanstvene monografije Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem (skupaj z Igorjem Sapačem, 2015), strokovnih monografij o frančiškanski cerkvi v Mariboru (2013) in Plečnikovi cerkvi za Bežigradom (2021) ter več znanstvenih člankov v domačih in tujih publikacijah. Trenutno vodi raziskovalni projekt Meščanstvo kot umetnostni naročnik na Kranjskem in Štajerskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja in je sourednik letošnje številke Zbornika za umetnostno zgodovino.

Cikel predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Dr. Darka Bilić

Naručitelji i javna arhitektura mletačke Dalmacije u ranomoderno doba / Patrons and Public Architecture in Venetian Dalmatia in the Early Modern Era

v četrtek, 14. novembra 2024, ob 18.00 v Dvorani štirih letnih časov, ZRC SAZU, Novi trg 4

in na platformi ZOOM https://us02web.zoom.us/j/86346824110

Izlaganje preispituje uvriježenu tezu iz znanstvene literature prema kojoj je Mletačka Republika, posredstvom svojih službenika, bila glavni čimbenik u izgradnji i oblikovanju javnih građevina u gradovima duž jadranske obale koji su od 1420. godine bili pod njezinom vlašću. Kroz analizu konkretnih primjera izgradnje i obnove javnih građevina, istražuju se potencijalni mehanizmi djelovanja mletačkih službenika, kao i uloga lokalnog stanovništva. Cilj izlaganja je rasvijetliti problematiku istraživanja, identifikacije i valorizacije naručitelja u procesu oblikovanja i izgradnje javnog prostora u istočnojadranskim gradovima, s posebnim naglaskom na značajnu, ali često zanemarenu ulogu lokalnog stanovništva u tim procesima.

The presentation reexamines the prevailing thesis in scholarly literature that the Venetian Republic, through its officials, was the primary driving force behind the construction and design of public buildings in cities along the Adriatic coast that came under its rule in 1420. Through an analysis of specific examples of the construction and renovation of public buildings, it explores the potential mechanisms of action by Venetian officials as well as the role of the local population. The aim of the presentation is to shed light on the challenges of researching, identifying, and evaluating patrons in the process of shaping and constructing public spaces in Eastern Adriatic cities, with a particular emphasis on the significant yet often overlooked role of the local population in these processes.

Darka Bilić is a senior research associate at the Institute of Art History in Zagreb, Croatia. Her research focuses on the history of early modern architecture along the eastern Adriatic coast, framed within a broader geographical and cultural context, with a particular interest in the role of the Venetian Republic in shaping the built environment. She participated in the 2014–2015 research seminar "From Riverbed to Seashore: Art on the Move in Eastern Europe and the Mediterranean," organized as part of the Getty Foundation’s ''Connecting Art Histories'' initiative. In 2016, she was an Associate of the Aga Khan Program for Islamic Architecture at Harvard University, and in 2018, she was a Berenson Fellow at the Center for Renaissance Studies at Villa I Tatti, Harvard University. Currently, she is coordinating the research project "From Local to Regional: The Art of Adriatic Croatia from the Middle Ages to the 19th Century" at the Institute of Art History, funded by the European Uonion’s NextGenerationEU program. She also teaches at the Department of Art History at the University of Split.

Predavanje bo v hrvaškem / angleškem jeziku.

Prijazno vabljeni!

UMETNOST IN MEJE

Mednarodni simpozij in prvi trienalni posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev

Vljudno vabljeni na Mednarodni simpozij in prvi trienalni posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev Umetnost in meje

v Viteško dvorano Posavskega muzeja Brežice

7. - 9. oktober 2024

Simpozij je prvi v vrsti trienalnih posvetov, ki jih kot nadaljevanje posvetov slovenskih umetnostnih zgodovinarjev v organizaciji Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU organizirajo vse štiri osrednje umetnostnozgodovinske inštitucije v Sloveniji. Letošnji posvet bo mednarodni in bo potekal v soorganizaciji z Društvom umetnostnih zgodovinarjev Hrvaške.

 Program simpozija si oglejte na povezavi 

Znanstveni simpozij Umetnost in meje

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru vabijo k udeležbi na znanstvenem simpoziju Umetnost in meje.

Simpozij je prvi v vrsti trienalnih posvetov, ki jih kot nadaljevanje posvetov slovenskih umetnostnih zgodovinarjev v organizaciji Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU organizirajo vse štiri osrednje umetnostnozgodovinske inštitucije v Sloveniji. Letošnji posvet bo mednarodni in bo potekal v soorganizaciji z Društvom umetnostnih zgodovinarjev Hrvaške.  

Na letošnjem simpoziju vabimo k udeležbi s tematiko, ki omogoča najrazličnejše obravnave in poudarke. V ospredju so raziskave teritorijev, ki ležijo ob današnjih mejah med Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo, Madžarsko in Italijo in kjer je dolga stoletja potekala meja med Svetim rimskim cesarstvom in deželami ogrske krone na eni in Beneško republiko na drugi strani. V 19. in 20. stoletju so se meje še večkrat spremenile, danes pa so to prostori, po katerih potekajo meje med samostojnimi državami.

Na simpoziju želimo nagovoriti fenomen meje v najširšem pomenu besede. Meja ni bila nikoli le cezura ali pregrada, ampak je bila predvsem prostor prehajanja in povezovanja. Pričakujemo referate, ki bodo predstavljali nova odkritja in interpretacije umetnostne dediščine in pri tem kakorkoli tematizirale problematiko geografskih, zgodovinskih in umetnostnih meja od starega veka do sedanjosti. Zlasti nas zanimajo povezave slovenskega in hrvaškega ter tudi ogrskega prostora.

Kratek povzetek predlagane teme (max. 1500 znakov s presledki) in opisni CV (max. 1000 znakov s presledki) pošljite do 31. maja 2024 na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. O izboru boste obveščeni v začetku junija 2024.

Znanstveni simpozij Umetnost in meje bo potekal med 7. in 9. oktobrom 2024 v slavnostni dvorani gradu Brežice. Delovni jeziki bodo slovenščina, hrvaščina in angleščina. Zadnji dan konference je predvidena ekskurzija z obiskom izbranih umetnostnih spomenikov v Sloveniji in na Hrvaškem.

Organizatorji simpozija:
dr. Helena Seražin, predsednica Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva
red. prof. dr. Dino Milinović, predsednik Društva povjesničara umjetnosti Hrvatske
izr. prof. dr. Mija Oter Gorenčič, predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU
red. prof. dr. Matej Klemenčič, namestnik predstojnice Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
red. prof. dr. Polona Vidmar, predstojnica Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru
dr. Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice

Spomladanski ciklus predavanj SUZD

Dr. Miha Valant

Ljubljansko društvo Kazina in združenja za likovno umetnost na Kranjskem med leti 1848 in 1918
(Predstavitev doktorske disertacije)

v četrtek, 25. aprila 2024, ob 18.00
v Avditoriju Narodne galerije, vhod Cankarjeva 20, Ljubljana

Prenos v živo bo na voljo na povezavi https://us06web.zoom.us/j/81056787398

V predavanju bodo predstavljeni izsledki doktorske disertacije Ljubljansko društvo Kazina in združenja za likovno umetnost na Kranjskem med leti 1848 in 1918. Raziskava je s pomočjo arhivskih virov in predvsem kranjskih časopisov v nemščini analizirala delovanje društev za likovno umetnost, ki so se tukaj pojavila v drugi polovici 19. stoletja. Poleg delovanja Avstrijskega umetnostnega društva z Dunaja in Štajerskega umetnostnega društva iz Gradca, je veliko pozornosti posvečene tudi obravnavi društvenega delovanja na področju umetne obrti. Celoten lok pa zaključuje doslej še ne obravnava razstavna dejavnost društva Kazina na prelomu stoletja.

Zaradi obsežnosti tematike, se bo vsebina predavanja osredotočila le na študijski primer Štajerskega umetnostnega društva iz Gradca. Njegovi razstavni dejavnosti v Ljubljani lahko sledimo od 60. let 19. stoletja dalje, pa vse do prve razstave v Kazini leta 1903. S tem bodo nakazana tudi izhodišča za nadaljnje raziskave vpenjanja Ljubljane v širši avstrijski umetnostni kontekst okoli leta 1900.

Miha Valant je asistent na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in pri projektu Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti. Primer Slovenije, 1947–1979 (J6-3137).

Udeležba na predavanju je brezplačna.

Spomladanski cikel predavanj SUZD

Špela Grošelj:  Iskanje nacionalnega sloga in identitete v sodobni arhitekturi v Istanbulu
(Predstavitev doktorskega dela)

četrtek, 18. april 2024, ob 18.00
Avditorij Narodne galerije, vhod Cankarjeva 20, Ljubljana

Prenos v živo bo na voljo na povezavi https://us06web.zoom.us/j/87570805090 

Glavna tema doktorskega dela je arhitektura v Istanbulu po letu 2000. Delo se osredotoča tako na sakralne zgradbe (mošeje), kot tudi profane zgradbe, ki so v mestu nastale po letu 2000. Številne zgradbe, nastale v tem obdobju, namreč nosijo elemente, ki so pogosto karakterizirani kot elementi nacionalnega sloga. Ko se v kontekstu Turčije omenja nacionalni slog, imamo v mislih dva različni obdobji in dva različna sloga, ki sta se razvila v 20. stoletju, oba pa sta črpala iz zgodovinskih slogov, predvsem iz 16. stoletja in to združevala z arhitekturnim jezikom svojega časa: Prvo nacionalno arhitekturno gibanje (ali Nacionalna arhitekturna renesansa; 1908-1930) in Drugo nacionalno arhitekturno gibanje (ali Druga nacionalna arhitekturna renesansa; konec 30. let 20. stoletja do konca 40. let 20. stoletja). Študija se osredotoča na arhitekturne elemente, ki so se v teh obdobjih uporabljali in ponovno interpretirali, ter na podobnosti in razlike med temi interpretacijami in njihov pomen za sodobno arhitekturo v Istanbulu.

Špela Grošelj (Ljubljana, 1987) je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaključila dvopredmetni študij španskega jezika s književnostjo in umetnostne zgodovine. Po zaključenem študiju je prejela štipendijo turške vlade za študij na Oddelku za umetnostno zgodovino Univerze v Istanbulu. Leta 2023 je zagovarjala doktorat na temo sodobne turške arhitekture in nacionalnih elementov v arhitekturi. V času študija je raziskovala tudi dela Antona Laščaka v Istanbulu in vprašanje njihove kontribucije.

Udeležba na predavanju je brezplačna.

Razstavljanje na Slovenskem III

11. in 12. april 2024, dvorana Mestnega muzeja, Gosposka 15, Ljubljana

četrtek, 11. april, 10.00–17.50 in petek, 12. april, 9.30–17.30

Vljudno vabljeni na tretji simpozij o razstavljanju likovne umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter razstavnih institucijah na Slovenskem.

S tretjo edicijo simpozija Razstavljanje na Slovenskem nadaljujemo poglobljen razmislek o razstavljanju umetnosti, arhitekture in oblikovanja pri nas. Dober odziv in pestrost z razstavljanjem povezanih vsebin na prvem in drugem znanstvenem srečanju v letih 2019 in 2022 sta pokazala, da strokovno in tudi širšo javnost zanima razmislek tako o samem področju kot o nanj nanašajočih se temah. Veseli nas, da v premišljevanju mednarodno vpetega slovenskega razstavljanja sodelujejo tudi številni raziskovalci in raziskovalke iz tujine in s tem prispevajo dragocen zunanji pogled na našo razstavno dejavnost.

Izbrane razstave, institucije in druge fenomene s področja razstavljanja tudi tokrat obravnavamo in presojamo v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov. Simpozij pričenjamo v času Avstro-Ogrske in se preko fenomena jugoslovanskih razstav, organiziranih še pred letom 1918, pomikamo proti razstavljanju in mednarodnim izmenjavam med obema vojnama. Nekaj predavateljev se posveča razstavljanju umetniških del v neumetnostnih muzejih in kontekstih. Z njimi se časovno premaknemo v obdobje po drugi svetovni vojni in s tem k analizi programskih in političnih usmeritev različnih umetnostnih institucij kot tudi njihovi vlogi pri usmerjanju in določanju likovnega področja na Slovenskem. Vsebine se, tako kot na prvih dveh simpozijih, zgostijo v raziskovanju razvoja pospešene institucionalizacije umetnosti, arhitekture in oblikovanja po drugi svetovni vojni. Z različnih zornih kotov obravnavajo delovanje nekaterih ključnih akterjev na polju umetnosti v takratnem jugoslovanskem kontekstu, med drugim tudi Zorana Kržišnika kot pomembnega promotorja slovenske in jugoslovanske povojne umetnosti. Zaključujemo z analizami izbranih razstav zadnjih desetletij, njihovih značilnih kuratorskih praks in novih razstavnih formatov.

S simpoziji Razstavljanje na Slovenskem si prizadevamo za globlje razumevanje tako samega medija razstave kot notranje logike in principov delovanja slovenskega umetnostnega sistema. Pri tem se sprašujemo, kako in zakaj se določeno razstavljanje pojavlja in uveljavlja, v kakšnem razmerju je do razstavljenih objektov in umetnosti nasploh ter kako se prepleta s političnimi in drugimi neumetnostnimi diskurzi in hotenji.

---------

Simpozij poteka v slovenskem, hrvaškem, srbskem in angleškem jeziku; udeležba je brezplačna; program je priložen in dostopen na: https://igorzabel.org/sl/novice/2024/razstavljanje-na-slovenskem-III

Simpozij je nastal v sodelovanju Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo, Koroške galerije likovnih umetnosti in Galerije Božidar Jakac ter Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU in Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sklopu raziskovalnega projekta Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti. Primer Slovenije, 1947–1979 (J6-3137).

Simpozij finančno podpirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in ERSTE sklad.

Spomladanski cikel predavanj SUZD

Spomeniki Istre in Kvarnerja skozi objektiv Branka Fučića

Predava Marijan Bradanović z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze na Reki

v četrtek, 11. aprila 2024, ob 18.00, v Avditoriju Narodne galerije, vhod Cankarjeva 20.

Prenos v živo po Zoomu bo na voljo na povezavi:

https://us06web.zoom.us/j/86837922538  

Akademik Branko Fučić (8. 9. 1920 – 31. 1. 1999) je svojo osnovno umetnostnozgodovinsko izobrazbo, obogateno s terenskim delom in študijskimi potovanji ter delom v arhivih in knjižnicah, usmeril v razvoj nove interdisciplinarne raziskovalne metode, ki so jo v tistem času uvajali francoski zgodovinarji, zbrani okoli revije Annales. Vizualni del predavanja izpostavlja manj znan Fučićev fotografski opus iz let, ki jih je preživel v hrvaški restavratorski službi (1945 - 1947), in burne okoliščine, v katerih je nastajal. Fučić je že v teh letih, predvsem s terenskim delom v Istri, oblikoval svoje raziskovalne smernice. Predavanje se dotika tudi drugih akterjev, povezanih s Fučićevim delom v tistem času (F. Stelè, Lj. Karaman, A. Horvat, G. Gamulin, E. Cevc, A. Perc, M. Mirabella Roberti, V. Ekl... ). Fučićeve fotografije umetnostnih spomenikov Istre in Kvarnerja so interpretirane v kontekstu novih odkritij, temelječih na arhivskem gradivu, ki ga hranijo pri Ministrstvu za kulturo Republike Hrvaške in drugod, in skozi spomine avtorja predavanja, ki so nastali ob pogovorih z B. Fučićem.

Dr. Marijan Bradanović (Reka, 1966), nekdanji konservator (1992–2007), je redni profesor na Oddelku za umetnostno zgodovino in vodja katedre za varstvo, prezentacijo in interpretacijo dediščine Filozofske fakultete na Reki. Objavlja dela o dediščini poznega srednjega in zgodnjega novega veka ter teme iz varstva in zgodovine varstva kulturne dediščine.

Predavanje bo v hrvaškem jeziku. Udeležba je brezplačna.

Vabilo na ekskurzijo in redni občni zbor – Videm in Gorica
sobota, 9. marec 2024

Spoštovane članice in člani SUZD,

v soboto, 9. marca 2024, vas vabimo na ekskurzijo SUZD v Videm in Gorico, kjer si bomo ogledali razstavo Pittori del Settecento tra Venezia e l’Impero. Arte attraverso i territori del Friuli Venezia Giulia. Razstava je posvečena slikarjem, ki so bili v 18. stoletju aktivni na območju med Beneško republiko in cesarskimi deželami v okviru današnje dežele Furlanije Julijske krajine.
Razstava poteka na dveh lokacijah – na Videmskem gradu (Castello di Udine) in v Palači Attems Petzenstein. Po razstavi nas bo vodil kolega Saša Quinzi, ki je skupaj z Liliano Cargnelutti in Vania Gransinigh tudi avtor razstave. Občudovali bomo dela mojstrov kot so Giulio Quaglio, Giambattista Tiepolo, Giambattista Piazzetta, Luca Carlevarijs, Francesco Fontebasso, Nicola Grassi in drugi.

Ekskurzijo združujemo z rednim občnim zborom. Dnevni red občnega zbora:

1. Izvolitev delovnega predsedstva in ugotovitev sklepčnosti
2. Vsebinsko in finančno poročilo SUZD 2023
3. Poročilo nadzornega odbora
4. Program dela za 2024
5. Izbris članov
6. Razno

Predvidena cena ob udeležbi 40 potnikov je 25 EUR (vključuje stroške prevoza in vstopnini na obe razstavi). Za imetnike ICOM kartic je cena 15 EUR. Za člane SUZD bomo poskusili urediti prost vstop na razstavi in vam bomo informacije o tem javili naknadno.

Odhod bo iz Ljubljane (Tivoli) ob 8.00, povratek v Ljubljano načrtujemo med 17.00 in 18.00. Prosti čas za kosilo bo v Vidmu po ogledu prvega dela razstave. 

Zaradi rezervacije avtobusa je obvezna prijava na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. do 23. februarja 2024. 

Prijazno vabljeni!