A+ | A | A-

Naslov

Slovensko
umetnostnozgodovinsko društvo
(SUZD)
Aškerčeva cesta 2
SI-1000 Ljubljana
tel: (01) 241 12 10

Društvo

6. 12. 2022

Vabilo na posvet o ptujski veduti

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Mestna občina Ptuj

vljudno vabijo na posvet o ptujski veduti,

ki bo v sredo, 14. decembra 2022, s pričetkom ob 10. uri v mali dvorani Mestnega kina Ptuj, Cvetkov trg 1, Ptuj

Podoba mesta Ptuj v pogledu z južne strani se je proslavila kot najlepša in najodličnejša mestna veduta na Slovenskem. Struktura mesta se je skozi stoletja seveda spreminjala, pri čemer so njeni snovalci vse doslej znali in tudi želeli ohranjati temeljne vrednote ptujskega urbanizma. Potem pa je bila avgusta 2021 porušena stara usnjarna v prvi liniji stavb ob Dravi in v mestni veduti je zazijala velika luknja. Usnjarna je bila zgrajena leta 1860 na poziciji pod osrednjo stavbo grajskega kompleksa in je z obliko, skladno z okoliškimi stavbami, predstavljala enega od temeljev trikotniško zasnovane mestne celote. Mestna občina Ptuj načrtuje rušenje še sosednjih treh stavb v isti liniji, s čimer naj bi se ob Dravi sprostilo precej veliko zemljišče. Podoba Ptuja se radikalno spreminja. Namen posveta, na katerega vabimo strokovno in laično javnost, je odpreti široko razpravo o novi situaciji v urbani zasnovi Ptuja.

PROGRAM POSVETA

Pozdravni nagovori gospe Nuške Gajšek, županje Mestne občine Ptuj ter predstavnikov Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

dr. Marjeta Ciglenečki: Ptujska veduta

dr. Dejan Zadravec: Urbana podoba dela Dravske ulice (hišne št. 14, 16 in 18) skozi zgodovino

dr. Igor Sapač: Med ptujsko historično mestno veduto ter pogledi na urbanistično in industrijsko kulturno dediščino

dr. Simona Menoni: Spomeniškovarstvena problematika varovanja mestnega jedra Ptuja

dr. Tanja Simonič Korošak: Veduta in mestna krajina. Kulturnovarstveni vidiki

univ. dipl. inž. arh. Aleksander Ostan: Pomen mestnih vedut nekoč in danes; percepcija, kompozicija, degradacija

univ. dipl. ing. arh. Markus Zechner: Ohranjanje starega mestnega jedra v kontekstu sodobnega urbanega razvoja

Razprava na temo: Kako zavarovati ostanke ptujske vedute v sedanjih okoliščinah?

Sprehod po terenu nekdanje usnjarne in po desnem bregu Drave z razgledom na Ptuj

Vabilo in program (pdf)

Jesenski cikel predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Cesarski portreti Jožefa Tominca

predava Alessandro Quinzi

v torek, 15. novembra 2022 ob 18.00

v Avditoriju Narodne galerije (vhod Prešernova 22) ali preko Zooma na povezavi.

Ko se je Jožef Tominc leta 1818 vrnil z Rima, si je služil kruh tudi z upodabljanjem habsburških vladarjev, ki so se leta 1806 odpovedali kroni Svetega rimskega cesarstva in prevzeli naziv avstrijskih cesarjev. Zamenjava vladarskih insignij je zahtevala nove portrete, ki so jih naročale tudi lokalne oblasti, predvsem ob priliki cesarjevih obiskov. Tominc si je utrdil ugled portretista vladajočih Habsburžanov za časa Ljubljanskega kongresa, ko je po naročilu c.–kr. realne in navtične akademije iz Trsta kopiral Portret cesarja Franca I., ki ga je za ljubljanski gubernij naslikal Giovanni Battista Lampi mlajši.

Alessandro Quinzi je diplomiral iz spomeniškega varstva na Univerzi v Vidmu, kjer je tudi specializiral iz umetnostne zgodovine. Od leta 2002 je zaposlen pri Pokrajinskih muzejih v Gorici kot kustos umetniške zbirke. Je avtor številnih člankov, ki so vezani predvsem na zgodovinsko Goriško, za bančno fundacijo CRTrieste je leta 2011 napisal monografijo o Jožefu Tomincu.

Udeležba na predavanju je brezplačna. Prijazno vabljeni!

1. 11. 2022

Jesenski cikel predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

O likovnih upodobitvah bosenske kraljice Katarine Kotromanić (1425-1478) in njeni nagrobni plošči v Rimu

predava Husein Sejko Mekanović

v torek, 8. novembra 2022 ob 18.00

v Avditoriju Narodne galerije (vhod Prešrnova 22) ali preko Zooma na povezavi

 

Bosenska kraljica Katarina Kotromanić (1425-1478) je močno prisotna v ljudskem izročilu in sodi med najpomembnejše simbole bosenske državnosti. Zadnjih dvanajst let življenja je preživela v Rimu. Njeni posmrtni ostanki so bili pokopani v rimski baziliki Santa Maria in Aracoeli. Znamenit je napis na njeni nagrobni plošči, ki ga je v strokovno literaturo vpeljal slovenski slovničar in šolnik Adam Bohorič (ok. 1524-1601/2).

V letošnji 74. številki ljubljanske revije Umetnostna kronika je predavatelj precej podrobno že predstavil kraljico. Poleg novih ugotovitev, povezanih z njeno nagrobno ploščo in napisom, bo na predavanju predstavil pet kvalitetnih del renesančnih mojstrov, na katerih je iskal njeno podobo. Med njimi je tudi bronasta kolajna, ki jo je okoli leta 1482 ustvaril beneški medaljer Vettor Gambello Camelio (1455/60-1537). Predavanje bo zaključil z znamenito relikvijo, ki jo je kraljica prinesla v Rim in s tem, kot vse kaže, vplivala na nastanek zelo pomembne ustanove.

Husein Sejko Mekanović je bil rojen leta 1972 v Bosni in Hercegovini. Po diplomi iz umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani je raziskoval predvsem umetnostno zgodovino srednjega veka. V Sloveniji in v Bosni in Hercegovini je sodeloval na več strokovnih posvetih in objavil več strokovnih prispevkov.

 

Udeležba na predavanju je brezplačna.

 

Spomladanski ciklus predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Epistolarij Franceta Steleta. Prispevki k duhovni zgodovini.

 

Vabimo vas na predavanje dr. Vesne Krmelj

Epistolarij Franceta Steleta. Prispevki k duhovni zgodovini.

v torek, 24. maja 2022, ob 18. uri
v Avditoriju Narodne galerije, vhod Prešernova 22.

Udeležba na predavanju je brezplačna. Predavanje bo možno spremljati v živo in preko ZOOM-a na povezavi:  https://zoom.us/j/93385253530?pwd=MlpHbmlsRTREajJ2MUFuYUNhOG9CQT09

Profesor in akademik dr. France Stele je svojo prejeto korespondenco zapustil Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Ohranjenih je več kot 12.000 pisem s skoraj 2.300 korespondenti, kar arhiv uvršča med večje korespondenčne zbirke, ki jih hranita SAZU in NUK. Pisma, ki jih je Stele prejel med letoma 1901 in 1972, po vsebini segajo na različna kulturna, družbena, znanstvena in osebna področja, med katerimi je pogosto nemogoče postaviti ostro ločnico.
Predavateljica se bo osredotočila na Steletov epistolarij kot na celoto, ki nam med drugim odkriva, kako je Stele razvil in gojil veščino dopisovanja in kako so ga kot človeka in strokovnjaka doživljali njegovi sodobniki. Steletov epistolarij je tesno povezan z njegovim strokovnim in znanstvenim delom, njegove vrednosti za preučevanje umetnostne zgodovine kot zgodovine duha pa se je nedvomno zavedal tudi sam, saj je v oporoki zapisal, da izrecno želi, da se po njegovi smrti ne uniči noben, na videz še tako nepomemben zapisek in spominek v zapuščini razen, če sta njegovo brezpomembnost ugotovila njegova hčerka Melita in dr. Emilijan Cevc. S tem, ko je Stele vse svoje zapiske in korespondenco prepustil v upravljanje hčerki, umetnostni zgodovinarki Meliti Stele Možina (1929–1987), in umetnostnemu zgodovinarju dr. Emilijanu Cevcu (1920–2006) je v določenem smislu celoto po svojem značaju opredelil kot umetnostnozgodovinsko.

Mednarodni simpozij Likovna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji med obema vojnama

torek, 17. maj 2022 ob 10.00
Cankarjev dom (Klub CD)

Mednarodni simpozij bo osredotočen na posamezna poglavja likovne umetnosti med obema vojnama, ki jih bo odpirala razstava. Umetniki so na profesionalno pot stopili v umetnosti precej neprijaznih časih, zaznamovanih z gospodarsko krizo, politično napetostjo v kraljevini ter z bojem za razvoj kulture in umetnosti. Neodvisni so večinoma študirali na likovni akademiji v Zagrebu (dva sta končala akademijo v Pragi), kjer so usvojili zelo kakovostno znanje, profesorji pa so jih usmerili v študij francoske in španske umetnosti. Vpliv vsesplošnega obrata k realizmu v umetnosti in sodobni francoski umetnosti je bil v tem času zelo pomemben za uveljavitev tokov umirjenega modernizma in t. i. sloga barvnega realizma, ki so ga zastopali tudi Neodvisni. Po drugi strani pa so se zlasti v hrvaški umetnosti odpirala vprašanja socialne umetnosti ter same vloge umetnosti v družbi, ki so pomembno zaznamovala likovno kritiko in nekatere opuse najpomembnejših umetnikov. Simpozij bo namenjen tako strokovni kot splošni javnosti in bo osvetlil delo posameznih izpostavljenih umetnikov, posvečen bo pojavu novih slogovnih usmeritev v likovni umetnosti Kraljevine Jugoslavije, povezav umetnikov z mednarodnim umetnostnim prostorom, razmerij med umetnostjo in politiko ter razstavljanja med obema vojnama.

Spomladanski ciklus predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva


Pokopališče Navje in Baragovo semenišče: arhitekt Jože Plečnik in njegov pristop k prostorski in pomenski preobrazbi pietetne lokacije

Spoštovane članice, spoštovani člani SUZD,

vabimo vas na predavanje dr. Tine Potočnik in dr. Tanje Simonič Korošak

Pokopališče Navje in Baragovo semenišče: arhitekt Jože Plečnik in njegov pristop k prostorski in pomenski preobrazbi pietetne lokacije

v torek, 17. maja 2022, ob 18. uri
v Avditoriju Narodne galerije, vhod Prešernova 22.

Udeležba na predavanju je brezplačna. Predavanje bo možno spremljati v živo in preko ZOOM-a na povezavi:  https://zoom.us/j/98464294675?pwd=WWtCTjFDcTBvUnQ1Nk5HVVVHT2cyUT09 

Predavanje bo posvečeno dvema stvaritvama arhitekta Jožeta Plečnika, ki sicer ostajata v senci njegovih »velikih« ljubljanskih projektov, leta 2021 vpisanih na UNESCO seznam svetovne dediščine. V okviru predavanja bodo predstavljene nove ugotovitve o zgodovinskem kontekstu ter o prostorski in arhitekturni zasnovi spominskega pokopališča Navje in Baragovega semenišča, ki sta tako kulturno-zgodovinsko in prostorsko-oblikovno kot simbolno-pomensko tesno povezana. Arhitekt Plečnik ju je zasnoval v letih 1936 in 1937, na lokaciji opuščenega mestnega pokopališča pri cerkvi sv. Krištofa, ki je imelo zanj in tudi za številne Ljubljančane izjemno sentimentalno vrednost. V ureditvi »gaja zaslužnih« in tudi v oblikovanju ter umestitvi bogoslovnega objekta v prostor se zrcalijo vrednote, zaradi katerih je bil Plečnikovi dediščini priznan svetovni pomen.

20. 3. 2022
I. redni občni zbor Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Spoštovane kolegice in kolegi,


sklicujem I. redni občni zbor
v četrtek, 21. aprila 2022, ob 14. uri
po aplikaciji Zoom


Dnevni red:
1. Izvolitev delovnega predsedstva in ugotovitev sklepčnosti
2. Vsebinsko in finančno poročilo SUZD 2021
3. Poročilo nadzornega odbora
4. Program dela za 2022/2023
5. Izbris članov
6. Razno

Povezava za udeležbo:

https://zoom.us/j/96157109482?pwd=YzluRFZhdlo2T1RmOUMrd0lSQ01UQT09


Doc. dr. Helena Seražin
predsednica SUZD

 

*Spremenjen dnevni red objavljen 16. 4. 2022.

9. 1. 2022

Nov spletni portal Alumni UL

Spoštovane članice in člani Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, 

Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani vse svoje nekdanje študente vabi k vpisu v nov spletni portal Alumni UL, ki združuje klube alumnov Univerze v Ljubljani in njihove člane. Na portalu lahko poiščete nekdanje sošolce, organizirate obletnico, predate svoje znanje naslednjim generacijam, prebrskate po objavljenih prostih delovnih mestih, poiščete nove poslovne priložnosti ali preverite katero od ugodnosti, ki jih lahko kot alumen Univerze v Ljubljani koristite pri partnerskih organizacijah.

Trenutno na portalu poteka tudi projekt "Alumni za študente", pri katerem lahko sodelujete kot mentor in enemu od študentov oddelka za umetnostno zgodovino (UL) za en dan ponudite vstop v vaše delovno okolje in mu na ta način osvetlite vaše delovno mesto ter pomagate pri izbiri karierne poti. 

Vsem želimo srečno in zdravo leto 2022!

alumni ul kop mala

24. 11. 2021

Spletno predavanje

Doc. dr. Franci Lazarini: Dvakrat postavljeno svetišče – Plečnikova cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom

torek, 30. 11. 2021 ob 18.00

Na povezavi: https://bit.ly/3CQK3Cy

Na predavanju bo predstavljeno manj znano Plečnikovo delo, župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani, ki so jo v letih 1933–1934 prizidali baročni cerkvi sv. Krištofa. Na podlagi do sedaj večinoma spregledanega arhivskega gradiva bodo predstavljene okoliščine njenega nastanka, njena arhitektura in oprema ter umetniki in duhovniki, ki so zaslužni za sedanjo podobo svetišča. Eden od poudarkov pa bo tudi na docela izjemni usodi stavbe, saj so med letoma 1957 in 1958 zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča obe cerkvi porušili, Plečnikovo stavbo pa nato na državne stroške ponovno postavili na drugi lokaciji.

18. 11. 2021

Spletno predavanje

Doc. dr. Neža Čebron Lipovec: Povojna arhitektura in urbanizem Kopra
torek, 23. 11. 2021 ob 18. uri

Na povezavi:  https://bit.ly/2Z3jA7c

Na predavanju bo predstavljena arhitekturnozgodovinska raziskava, ki osvetljuje predvsem samosvojo kronologijo in značilnosti  povojnega razvoja t.i. "slovenske obale". V severni Istri se je v dveh povojnih desetletjih vršilo več "metamorfoz", najbolj vidno med temi je preoblikovanje arhitekturne podobe priobalnega urbanega pasu. V prvem delu bodo predstavljena nova spoznanja o prvem povojnem desetletju, v času Svobodnega tržaškega ozemlja (1947-1954), ter vloga tega ob nastopu najvplivnejšega povojnega arhitekta Eda Mihevca ob koncu petdesetih let. Drugem delu bomo osvetlili ozadje Mihevčevega arhitekturnega izraza v primerjalnem kontekstu.

 

Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam