SUZD

^{6. 5. 2021}

Spomladanski cikel predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Ikonografska enigma gornjegrajskega pečata

Vabimo Vas na spletno predavanje doc. dr. Mije Oter Gorenčič

v torek, 11. maja, ob 18. uri preko spletne platforme Zoom.

Predavanja se udeležite na povezavi https://zoom.us/j/93804402030?pwd=aHdndjZCTmpMdmJOUUg3NDVrZm1yQT09

V predavanju bo predstavljena malo znana, a ikonografsko izjemno privlačna upodobitev na pečatu konventa gornjegrajskega benediktinskega samostana, ki je prvič odtisnjen na listini iz leta 1337. V dosedanjih, sicer zelo redkih omembah najdemo ambivalentne interpretacije pečatne upodobitve, tako da v literaturi na vprašanje, za kateri ikonografski motiv gre, ni odgovorjeno. Pisci so si enotni v tem, da je v središču pečatnega polja križani Kristus, jabolko spora pa je figura, ki stoji za njim. Ta je bila interpretirana kot Bog Oče, kot Marija in kot Ecclesia. Pregled vseh ohranjenih odtisov na listinah omogoča nedvoumno ugotovitev, da je v osrednjem polju pečata upodobljena ženska, ki v rokah drži križ. V predavanju bo avtorica prvič ikonografsko razrešila in kontekstualizirala enigmatično upodobitev, ki jo v srednjeveški umetnosti oziroma ikonografiji najdemo izjemno redko. Opravljena raziskava je pokazala, da je pečatna upodobitev prava zakladnica intelektualne širine in razgledanosti gornjegrajskega konventa in celo izjemnega pomena v celotni zahodnoevropski zgodovini umetnosti.

Doc. dr. Mija Oter Gorenčič je višja znanstvena sodelavka in predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njena raziskovalna področja so srednjeveška arhitektura, srednjeveška monastična umetnost, ikonografija, srednjeveško umetnostno naročništvo idr. Poleg raziskovalne dejavnosti opravlja tudi pedagoško delo, in sicer je docentka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

Udeležba na predavanju je brezplačna. Prijazno vabljeni!

^{13. 4. 2021}

Slavnostna razglasitev nagrade in priznanj Izidorja Cankarja

Vabimo Vas na slavnostno razglasitev nagrade in priznanj Izidorja Cankarja za leto 2021

v četrtek, 22. aprila 2021 ob 13. uri

na povezavi:  https://zoom.us/j/93128956146 

Slavnostna podelitev je zaradi trenutnih epidemioloških razmer prestavljena na 22. september 2021.

Dr. Andrej Smrekar

predsednik SUZD

^{7. 3. 2021}

I. redni občni zbor Slovenskega umetnostnozgodovnskega društva

Spoštovane kolegice in kolegi,

sklicujem I. redni občni zbor

v četrtek, 8. aprila 2021, ob 13. uri

po aplikaciji Zoom

Dnevni red:         

1. Izvolitev delovnega predsedstva in ugotovitev sklepčnosti
2. Dopolnilo statuta
3. Poročilo o delu v letu 2020 in delovni načrt za 2021
4. Volitve
5. Razno

Povezava za udeležbo preko Zooma: https://zoom.us/j/96469068044

Andrej Smrekar
predsednik SUZD

Umetnostna zgodovina v srednji Evropi leta 1918 – prelom ali kontinuiteta?

Posvet ob stoletnici umetnostne zgodovine na ljubljanski univerzi

Ljubljana, 23.–24. januar 2020

Preberite več: Umetnostna zgodovina v srednji Evropi leta 1918 – prelom ali kontinuiteta?

Predavanje Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Perspektivne doktorske disertacije

torek, 12. novembra ob 18. uri
Avditorij Narodne galerije, vhod Prešernova 22

Dr. Alenka Di Battista, ZVKDS OE Nova Gorica in ZRC SAZU UIFS
Arhitekturno ustvarjanje med obema vojnama na Slovenskem. Revija Arhitektura in krog njenih sodelavcev

Na predavanju bodo predstavljeni izsledki doktorske disertacije o prvi jugoslovanski strokovni mesečni reviji za stavbno, likovno in uporabno umetnost Arhitektura, ki so jo izdajali mladi slovenski arhitekti med letoma 1931 in 1934 v Ljubljani v sodelovanju z arhitekti iz Zagreba, Splita, Sarajeva in Beograda. Revija doslej ni bila deležna temeljite znanstvene obravnave, saj je bila v strokovni literaturi vedno le bežno omenjena oziroma upoštevana kot vir informacij za raziskovanje arhitekture, urbanizma in notranjega oblikovanja med obema vojnama. Predstavljene bodo zato okoliščine njenega nastanka in nadaljnjega delovanja. Osvetljeni bojo odzivi stroke na njeno izhajanje, dopolnjene pa hipoteze za njen zaton. Analiza objavljenih vsebin bo utemeljila njeno prelomno vlogo za razvoj specializirane strokovno znanstvene periodike na prostoru tedanje Kraljevine Jugoslavije in izpostavila posebnosti, po katerih se je Arhitektura razlikovala od sočasnih domačih in tujih strokovnih revij. Posebna pozornost bo namenjena tudi orisu njene mednarodno vpetosti, ki je revijo in posledično tudi delovanje jugoslovanskih arhitektov postavila na širšo evropsko raven.

Vstop je prost.