Disertacija obravnava cerkev sv. Jurija, ki je del izjemnega sakralnega kompleksa na vzpetini nad mestom Piran, zgrajenega v obdobju od konca 16. do druge polovice 17. stoletja. Do sedaj sta zvonik in krstilnica sv. Janeza Krstnika, prav tako stavbi sakralnega kompleksa, veljali za novi zgradbi, medtem ko je cerkev veljala za predelan srednjeveški sakralni objekt. Z novimi dognanji in odkritji je mogoče cerkev opredeliti kot povsem novo sakralno stavbo, ki je bila zgrajena po vzoru beneških cerkva prve polovice 16. stoletja, sočasno z zvonikom.

Preberite več: Mojca M. Kovač: Zgodovinski razvoj in obnova cerkve sv. Jurija v Piranu

Nekateri objekti slovenske moderne arhitekture predstavljajo poseben ali celo prelomen dosežek arhitekturnega ustvarjanja pri nas. Realizacije arhitektov Ljubljanske arhitekturne šole, zlasti tiste iz šestdesetih let, predstavljajo vrh slovenske moderne arhitekture. Toda mnogi njihovi objekti so bili porušeni, prepuščeni neusmiljenemu propadanju, predelani do nerazpoznavnosti ali deležni škodljivih posegov. Med njimi so tudi stvaritve Edvarda Ravnikarja, ki je bil ključna osebnost slovenskega povojnega modernizma in eden vodilnih arhitektov Ljubljanske arhitekturne šole. Arhitekt Ravnikar je bil pomemben, tako zaradi številnih realiziranih projektov in natečajnih načrtov, kakor tudi zaradi pedagoškega dela in teoretičnega prispevka k razvoju slovenske arhitekture, urbanizma, oblikovanja in pedagogike.

Preberite več: Tina Potočnik: Problemi prenove arhitekture Edvarda Ravnikarja