Vabilo na ekskurzijo na avstrijsko Štajersko in Koroško (8.–10. maj 2025)

Spoštovane članice, spoštovani člani,
posredujemo vabilo na strokovno ekskurzijo pod vodstvom dr. Mateja Klemenčiča, ki bo potekala od 8. do 10. maja 2025.

Okviren program ekskurzije:
Ogledi bodo zajemali Ernovž, Heiligenkreuz am Waasen, Mariatrost, dvorec Eggenberg (vključno z ogledom jubilejne razstave), ter v Gradcu: Mariahilferkirche, minoriti, štajerski lontovž, Stadtpfarrkirche zum Heiligen Blut, stolnica in mavzolej, Palais Attems. Na Koroškem si bomo ogledali Šentandraž in Šentpavel v Labotski dolini ter v Celovcu stolnico, župno cerkev sv. Egidija, Stari in Novi trg ter koroški lontovž (Wappensaal).

V petek, 9. maja, imamo organiziran voden ogled treh jubilejnih razstav v Eggenbergu v okviru Steiermark Schau (več informacij: tukaj).

Dodatne informacije:
Ekskurziji se lahko pridružite za vse tri dni ali le za posamezen dan, glede na vaše možnosti. Prevoz je lasten (priporočamo uporabo vlaka, Flixbusa, prevoz.org ali lastnega vozila). Če bi želeli pomoč pri organizaciji prevoza, se lahko obrnete na društveni e-naslov.

Za petek, 9. maja, obstaja tudi možnost skupne vožnje: Neža Lukančič se bo v jutranjih urah odpravila v Gradec in ima v avtomobilu na voljo štiri (tri udobne) proste sedeže. Neža se v petek ne bo vračala v Ljubljano, saj bo ostala z udeleženci do konca ekskurzije. Po dogovoru je možno nadaljevati pot z njo tudi v soboto. Če vas zanima ta možnost prevoza, to prosimo navedite ob prijavi.
Prenočišče si udeleženci rezervirajo sami; večina bo obe noči nastanjena v Gradcu.

Prijave sprejemamo do 6. maja 2025 na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. 

Podelitev nagrade in priznanj Izidorja Cankarja 2025

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo Vas vljudno vabi na slavnostno podelitev nagrade in priznanj Izidorja Cankarja 2025, ki bo v torek, 22. aprila 2025 ob 12. uri v avditoriju Moderne galerije, Cankarjeva 15, Ljubljana.

Nagrado Izidorja Cankarja prejme Andrej Smrekar za življenjsko delo.

Priznanje Izidorja Cankarja prejme doc. dr. Tina Košak za uredništvo znanstvene monografije Umetnostna dediščina plemstva v času njegovega zatona. Transformacije, prenosi, reinterpretacije.

Priznanje Izidorja Cankarja prejme izr. prof. dr. Mija Oter Gorenčič za uredništvo znanstvene monografije Medieval Murals. New Perspectives and Research Approaches.

Priznanje Izidorja Cankarja prejmejo urednika publikacije Razstave v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945 asist. dr. Miha Valant in izr. prof. dr. Beti Žerovc in avtorice Hana Čeferin, Jera Krečič, Neža Lukančič, Lara Mejač in Ana Obid.

Nagrade, priznanja in častna priznanja Izidorja Cankarja za izjemne zasluge pri preučevanju umetnostne dediščine Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo bienalno podeljuje od leta 1999.

_{16. 3. 2025}

I. redni in volilni občni zbor SUZD 2025

Spoštovane članice in člani SUZD,

sklicujem 1. redni in volilni občni zbor SUZD za leto 2025, ki bo v četrtek, 17. aprila 2025 ob 15. uri v Avditoriju Narodne galerije.

Dnevni red:

1. Izvolitev delovnega predsedstva in ugotovitev sklepčnosti
2. Vsebinsko in finančno poročilo za leto 2024
3. Poročilo Nadzornega odbora
4. Program dela za leto 2025
5. Izbris članov
6. Dopolnilo statuta
7. Volitve
8. Razno

V primeru nesklepčnosti bo po prvi točki dnevnega reda organizirano vodstvo po razstavi Barok v Sloveniji pod vodstvom prof. dr. Mateja Klemenčiča in dr. Katre Meke.

dr. Helena Seražin
predsednica SUZD

Ponovoletno srečanje SUZD

Spoštovane članice, spoštovani člani SUZD,vabimo vas na ponovoletno srečanje v torek, 21. januarja 2025 ob 13.00 v Narodni galeriji. Z vodstvom dr. Andreja Smrekarja si bomo ogledali občasno razstavo Stari mojstri iz zbirk Muzeja za umetnost in obrt, Zagreb. Po vodenem ogledu bomo ob manjši pogostitvi nazdravili novemu letu. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da udeležbo potrdite na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. do 14. januarja 2025. Pred ogledom bo možno poravnati članarino za tekoče leto in prevzeti člansko nalepko. Vseeno vas prosimo, da članarino poravnate z nakazilom na TRR, če le imate možnost. 
 

Ekskurzija v Maribor

V soboto, 25. januarja 2025, organiziramo strokovno ekskurzijo v Maribor, kjer si bomo ob 11.00 v Univerzitetni knjižnici Maribor pod vodstvom soavtorja razstave prof. dr. Igorja Sapača ogledali razstavo »Nemirni raziskovalec« ob 100. obletnici rojstva umetnostnega zgodovinarja, arhivista, muzealca, konservatorja in kustosa prof. Jožeta Curka (1924—2017). Več na povezavi: https://ukm.um.si/novice/nemirni-raziskovalec

Po pavzi za kosilo bo ob 16.00 pod vodstvom avtorice razstave, kustosinje dr. Tine Bevc Varl še ogled razstavo o manj znanem mariborskem slikarju Eduardu Lindu v razstavišču Pokrajinskega muzeja Maribor - nekdanji Kino Partizan.
Več a povezavi: https://museum-mb.si/dogodki/mariborski-slikar-eduard-lind/#Virtualnevsebine

Predviden je prevoz z redno avtobusno linijo z odhodom avtobusa ob 8.30 z glavne avtobusne postaje v Ljubljani, vrnitev pa z avtobusom ob 18.00 z glavne avtobusne postaje v Mariboru. Predviden prihod v Ljubljano ob 19.40. Upokojenci imajo prevoz brezplačen, za druge velja t. i. Vikend 75% popust na vozovnico.

O svoji udeležbi strokovne ekskurzije sporočite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. najkasneje do 21.januarja 2025.

Javni razpis in poziv za predlaganje kandidatov za nagrado in priznanja Izidorja Cankarja leta 2025

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo na podlagi statuta društva in v skladu s pravilnikom, objavljenim na spletni strani društvaobjavlja

JAVNI RAZPIS IN POZIV ZA PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA NAGRADO, PRIZNANJE IN ČASTNO PRIZNANJE IZIDORJA CANKARJA

za življenjsko delo in za izjemne raziskovalne dosežke ter za posebne zasluge na področju umetnostne zgodovine in drugih z umetnostno zgodovino sorodnih ved.Kandidate za nagrade, priznanja in častna priznanja lahko predlagajo strokovne organizacije, ki opravljajo strokovne naloge, posamezniki na področju umetnostne zgodovine in varstva kulturne dediščine ter člani društva.

Pisne predloge s podatki naj predlagatelji pošljejo na naslov:
Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo
c/o Oddelek za umetnostno zgodovino
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 
Aškerčeva 2
SI-1000 Ljubljana

s pripisom: za nagrade Izidorja Cankarja – ne odpiraj!

Rok za predložitev predlogov je 7. februar 2025.

Več informacij na povezavi. 

Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave (ICCHS) in Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo vljudno vabita na predavanje

doc. dr. Renate Novak Klemenčič

Koprska Pretorska palača in njen urbani kontekst med srednjim in zgodnjim novim vekom

Predavanje bo v četrtek, 28. novembra 2024 ob 18.00 v predavalnici št. 102 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Predavanje je del programa Leta dediščine FF.

Danes nekdanji kompleks upravne palače razumemo kot tri ločene objekte, razporejene ob dveh stranicah glavnega mestnega trga. Ob južni stranici je Pretorska palača, ob zahodni pa sta Foresterija in Armerija. Vse tri so vsaj od 15. stoletja dalje tvorile enoten kompleks in funkcionirale kot upravno središče Kopra in beneške Istre. Koprska komunska palača je prvič omenjena leta 1217, leta 1254 pa je izpričana dvorana za zasedanje mestnega sveta. Palača je v naslednjih stoletjih močno povečala svoj obseg proti vzhodu in čez Kalegarijo ter proti severu do današnje Kidričeve ulice. Ob koncu 15. stoletja je že zasedala celotno južno in zahodno stran današnjega Titovega trga. Poleg palače se je v 15. stoletju bistveno spremenil tudi osrednji tržni prostor. Ta je bil na začetku stoletja še relativno slabo zamejen in je služil  predvsem trgovanju. Sredi stoletja pa so ga s treh strani obdale upravne stavbe, vzhodna stranica pa je (tudi s pomočjo takratnega podestata Francesca Cappella) dobila novo reprezentativno fasado stolnice. Osrednji trgovski prostor je postal reprezentativni prostor politične elite. Na predavanju bodo predstavljeni akterji teh sprememb in kronološki pregled dogodkov, ki so pripeljali do trga, kot gapoznamo danes.

Doc. dr. Renata Novak Klemenčič je raziskovalka in asistentka na Oddelku za umetnostno zgodovino FF UL. Ukvarja se predvsem z arhitekturo, kiparstvom in urbano zgodovino jadranskih mest ter z migracijami umetnikov in umetnostnih vplivov v jadranskem prostoru. Vodilje projekt Koprska Pretorska palača: podoba, pomen in namen (2020-2024), trenutno pa sodeluje pri različnih nacionalnih (Urbana morfologija Kopra in Oblikovanje regionalnega umetnostnega središča v zgodnjem novem veku: primer Ljubljane) in mednarodnih projektih. Kot zunanja sodelavka sodeluje pri projektu Architectural Culture of the Early Modern Eastern Adriatic na Univerzi Ca'Foscari v Benetkah, na Univerzi Vanvitelli v Santa Maria Capua Vetere pa je skupaj z Enricom Luchesejem vodila projekt Napoli Adriatica, ki se je posvečal izmenjavi umetnostnih idej med jadranskim prostorom in Neapljem.

Cikel predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Dr. Franci Lazarini

Ljubljanski župan dr. Juro Adlešič in njegova vloga pri arhitekturnem urejanju mesta v drugi polovici tridesetih let

v četrtek, 21. novembra 2024, ob 18.00 v Dvorani štirih letnih časov, ZRC SAZU, Novi trg 4

in na platformi ZOOM: https://us02web.zoom.us/j/88122406077

Pravnik in politik dr. Juro Adlešič (1884–1968), ljubljanski župan med letoma 1935 in 1942, je širši javnosti večinoma neznan, dolgo pa ni bil deležen niti pozornosti zgodovinarjev, saj je prva izčrpnejša predstavitev njegovega življenja in dela izšla šele pred dobrim desetletjem. V sedmih letih, kar jih je preživel na čelu ljubljanske mestne občine, je temeljito reorganiziral občinsko upravo ter pomembno prispeval k izboljšanju bivalnih pogojev v mestu. V predavanju bo osvetljena njegova vloga pri arhitekturnem urejanju Ljubljane v drugi polovici tridesetih in začetku štiridesetih let. Adlešič si je za cilj zadal uresničitev več obsežnejših mestotvornih nalog, ki so že desetletja predstavljale deziderat (pokrita tržnica, nova mestna hiša, poslovilni objekti na pokopališču pri Svetem Križu, prenova in revitalizacija Ljubljanskega gradu, dokončanje regulacije Ljubljanice z izgradnjo zapornice ipd.) in marsikaterega od njih tudi uspešno realiziral. Načrtovanje večine projektov je prevzel arhitekt Jože Plečnik (1872–1957), ključna sodelavca in somišljenika pa je župan našel v vodji mestnega gradbenega urada, Matku Prelovšku (1876–1955), še zlasti pa v banovinskem konservatorju Francetu Steletu (1886–1972), ki je v Adlešičevem času postal celo občinski svetnik, pa tudi sicer so ju od študentskih let vezale tesne prijateljske vezi.

Dr. Franci Lazarini je izredni profesor na Univerzi v Mariboru, Filozofski fakulteti in znanstveni sodelavec na ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta. Raziskuje slovensko arhitekturo 19. in 20. stoletja v srednjeevropskem kontekstu, med drugim z vidika naročništva in politično-propagandne vloge. Je soavtor znanstvene monografije Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem (skupaj z Igorjem Sapačem, 2015), strokovnih monografij o frančiškanski cerkvi v Mariboru (2013) in Plečnikovi cerkvi za Bežigradom (2021) ter več znanstvenih člankov v domačih in tujih publikacijah. Trenutno vodi raziskovalni projekt Meščanstvo kot umetnostni naročnik na Kranjskem in Štajerskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja in je sourednik letošnje številke Zbornika za umetnostno zgodovino.

Cikel predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Dr. Darka Bilić

Naručitelji i javna arhitektura mletačke Dalmacije u ranomoderno doba / Patrons and Public Architecture in Venetian Dalmatia in the Early Modern Era

v četrtek, 14. novembra 2024, ob 18.00 v Dvorani štirih letnih časov, ZRC SAZU, Novi trg 4

in na platformi ZOOM https://us02web.zoom.us/j/86346824110

Izlaganje preispituje uvriježenu tezu iz znanstvene literature prema kojoj je Mletačka Republika, posredstvom svojih službenika, bila glavni čimbenik u izgradnji i oblikovanju javnih građevina u gradovima duž jadranske obale koji su od 1420. godine bili pod njezinom vlašću. Kroz analizu konkretnih primjera izgradnje i obnove javnih građevina, istražuju se potencijalni mehanizmi djelovanja mletačkih službenika, kao i uloga lokalnog stanovništva. Cilj izlaganja je rasvijetliti problematiku istraživanja, identifikacije i valorizacije naručitelja u procesu oblikovanja i izgradnje javnog prostora u istočnojadranskim gradovima, s posebnim naglaskom na značajnu, ali često zanemarenu ulogu lokalnog stanovništva u tim procesima.

The presentation reexamines the prevailing thesis in scholarly literature that the Venetian Republic, through its officials, was the primary driving force behind the construction and design of public buildings in cities along the Adriatic coast that came under its rule in 1420. Through an analysis of specific examples of the construction and renovation of public buildings, it explores the potential mechanisms of action by Venetian officials as well as the role of the local population. The aim of the presentation is to shed light on the challenges of researching, identifying, and evaluating patrons in the process of shaping and constructing public spaces in Eastern Adriatic cities, with a particular emphasis on the significant yet often overlooked role of the local population in these processes.

Darka Bilić is a senior research associate at the Institute of Art History in Zagreb, Croatia. Her research focuses on the history of early modern architecture along the eastern Adriatic coast, framed within a broader geographical and cultural context, with a particular interest in the role of the Venetian Republic in shaping the built environment. She participated in the 2014–2015 research seminar "From Riverbed to Seashore: Art on the Move in Eastern Europe and the Mediterranean," organized as part of the Getty Foundation’s ''Connecting Art Histories'' initiative. In 2016, she was an Associate of the Aga Khan Program for Islamic Architecture at Harvard University, and in 2018, she was a Berenson Fellow at the Center for Renaissance Studies at Villa I Tatti, Harvard University. Currently, she is coordinating the research project "From Local to Regional: The Art of Adriatic Croatia from the Middle Ages to the 19th Century" at the Institute of Art History, funded by the European Uonion’s NextGenerationEU program. She also teaches at the Department of Art History at the University of Split.

Predavanje bo v hrvaškem / angleškem jeziku.

Prijazno vabljeni!

UMETNOST IN MEJE

Mednarodni simpozij in prvi trienalni posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev

Vljudno vabljeni na Mednarodni simpozij in prvi trienalni posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev Umetnost in meje

v Viteško dvorano Posavskega muzeja Brežice

7. - 9. oktober 2024

Simpozij je prvi v vrsti trienalnih posvetov, ki jih kot nadaljevanje posvetov slovenskih umetnostnih zgodovinarjev v organizaciji Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU organizirajo vse štiri osrednje umetnostnozgodovinske inštitucije v Sloveniji. Letošnji posvet bo mednarodni in bo potekal v soorganizaciji z Društvom umetnostnih zgodovinarjev Hrvaške.

 Program simpozija si oglejte na povezavi 

Znanstveni simpozij Umetnost in meje

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru vabijo k udeležbi na znanstvenem simpoziju Umetnost in meje.

Simpozij je prvi v vrsti trienalnih posvetov, ki jih kot nadaljevanje posvetov slovenskih umetnostnih zgodovinarjev v organizaciji Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU organizirajo vse štiri osrednje umetnostnozgodovinske inštitucije v Sloveniji. Letošnji posvet bo mednarodni in bo potekal v soorganizaciji z Društvom umetnostnih zgodovinarjev Hrvaške.  

Na letošnjem simpoziju vabimo k udeležbi s tematiko, ki omogoča najrazličnejše obravnave in poudarke. V ospredju so raziskave teritorijev, ki ležijo ob današnjih mejah med Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo, Madžarsko in Italijo in kjer je dolga stoletja potekala meja med Svetim rimskim cesarstvom in deželami ogrske krone na eni in Beneško republiko na drugi strani. V 19. in 20. stoletju so se meje še večkrat spremenile, danes pa so to prostori, po katerih potekajo meje med samostojnimi državami.

Na simpoziju želimo nagovoriti fenomen meje v najširšem pomenu besede. Meja ni bila nikoli le cezura ali pregrada, ampak je bila predvsem prostor prehajanja in povezovanja. Pričakujemo referate, ki bodo predstavljali nova odkritja in interpretacije umetnostne dediščine in pri tem kakorkoli tematizirale problematiko geografskih, zgodovinskih in umetnostnih meja od starega veka do sedanjosti. Zlasti nas zanimajo povezave slovenskega in hrvaškega ter tudi ogrskega prostora.

Kratek povzetek predlagane teme (max. 1500 znakov s presledki) in opisni CV (max. 1000 znakov s presledki) pošljite do 31. maja 2024 na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. O izboru boste obveščeni v začetku junija 2024.

Znanstveni simpozij Umetnost in meje bo potekal med 7. in 9. oktobrom 2024 v slavnostni dvorani gradu Brežice. Delovni jeziki bodo slovenščina, hrvaščina in angleščina. Zadnji dan konference je predvidena ekskurzija z obiskom izbranih umetnostnih spomenikov v Sloveniji in na Hrvaškem.

Organizatorji simpozija:
dr. Helena Seražin, predsednica Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva
red. prof. dr. Dino Milinović, predsednik Društva povjesničara umjetnosti Hrvatske
izr. prof. dr. Mija Oter Gorenčič, predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU
red. prof. dr. Matej Klemenčič, namestnik predstojnice Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
red. prof. dr. Polona Vidmar, predstojnica Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru
dr. Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice