Vsebine
Naslov
Slovensko
umetnostnozgodovinsko društvo
(SUZD)
Aškerčeva cesta 2
SI-1000 Ljubljana
tel: (01) 241 12 10
Umetnost in kritika
Elaine B. King*
Preobilje obilnosti? Je lahko obilja preveč? To vprašanje sem si zastavila po ogledu 55. razstave Carnegie International z naslovom Življenje na Marsu. Kljub ambiciji raziskovati retorična vprašanja o naravi človečnosti v tem dejansko neukrotljivem svetu je bilo zaradi zamegljenosti samega naslova v to zmešnjavo težko postaviti kateri koli artefakt. Morda bi bil dobrodošel prispevek tudi vključitev vesoljskega plovila Phoenix, saj Phoenix Mars Mission emblematično predstavlja potovanje v neznano. Postalo je namreč očitno, da je Mars kot tema učinkoval kot svojevrstna maškarada razstave, kjer večina razstavljenih umetniških del ni neposredno nagovarjala sveta, v katerem se zdi, da naravno, politično, družbeno in ekonomsko globalno dogajanje izziva in grozi, da bo preglasilo najosnovnejše oblike vsakdanjega življenja. Ob tem med štiridesetimi izbranimi umetniki ni bilo nezemljanov in nobenih posebnih odstopanj od povprečja med več kot 200 deli. Skratka, spet je šlo za še eno postavitev v čast in slavo s strani trga posvečenih umetnikov.
Preobilje obilnosti? Je lahko obilja preveč? To vprašanje sem si zastavila po ogledu 55. razstave Carnegie International z naslovom Življenje na Marsu. Kljub ambiciji raziskovati retorična vprašanja o naravi človečnosti v tem dejansko neukrotljivem svetu je bilo zaradi zamegljenosti samega naslova v to zmešnjavo težko postaviti kateri koli artefakt. Morda bi bil dobrodošel prispevek tudi vključitev vesoljskega plovila Phoenix, saj Phoenix Mars Mission emblematično predstavlja potovanje v neznano. Postalo je namreč očitno, da je Mars kot tema učinkoval kot svojevrstna maškarada razstave, kjer večina razstavljenih umetniških del ni neposredno nagovarjala sveta, v katerem se zdi, da naravno, politično, družbeno in ekonomsko globalno dogajanje izziva in grozi, da bo preglasilo najosnovnejše oblike vsakdanjega življenja. Ob tem med štiridesetimi izbranimi umetniki ni bilo nezemljanov in nobenih posebnih odstopanj od povprečja med več kot 200 deli. Skratka, spet je šlo za še eno postavitev v čast in slavo s strani trga posvečenih umetnikov.
Jagoda Barczynska*
Ne pokvari si oči! Zdi se mi, da nisem najbolj pristojna za razpravljanje o temi tega posveta. Ne ukvarjam se namreč z umetnostno kritiko, ampak sem zaposlena v muzeju in vse moje poklicne izkušnje se nanašajo na delo z zbirko, ki je bila dodobra sestavljena že pred mojim prihodom. Muzej, v katerem delam, se nahaja na vzhodu Poljske, blizu meje z Ukrajino in razmeroma daleč od velikih kulturnih središč. To je zanj hkrati prednost in pomanjkljivost. Prednost je vsekakor ta, da je v tem delu Poljske edini kraj s tako sijajno in konsistentno zbirko sodobne umetnosti, pomanjkljivost pa dejstvo, da je 250 km oddaljen od prestolnice Varšave. Muzejsko zbirko je leta 1972 zasnovala in usmerila Božena Kowalska, priznana in cenjena kritičarka. Usmeritev zbirke lahko prepoznamo v njeni izjavi, da »ne gre za subjektiven prikaz umetnostnega dogajanja zadnjih desetletij, pač pa, nasprotno, za utemeljenost izbora na podlagi izhodišč, jasno določenih vse od začetka, z vsemi omejitvami vred ...«.
Ne pokvari si oči! Zdi se mi, da nisem najbolj pristojna za razpravljanje o temi tega posveta. Ne ukvarjam se namreč z umetnostno kritiko, ampak sem zaposlena v muzeju in vse moje poklicne izkušnje se nanašajo na delo z zbirko, ki je bila dodobra sestavljena že pred mojim prihodom. Muzej, v katerem delam, se nahaja na vzhodu Poljske, blizu meje z Ukrajino in razmeroma daleč od velikih kulturnih središč. To je zanj hkrati prednost in pomanjkljivost. Prednost je vsekakor ta, da je v tem delu Poljske edini kraj s tako sijajno in konsistentno zbirko sodobne umetnosti, pomanjkljivost pa dejstvo, da je 250 km oddaljen od prestolnice Varšave. Muzejsko zbirko je leta 1972 zasnovala in usmerila Božena Kowalska, priznana in cenjena kritičarka. Usmeritev zbirke lahko prepoznamo v njeni izjavi, da »ne gre za subjektiven prikaz umetnostnega dogajanja zadnjih desetletij, pač pa, nasprotno, za utemeljenost izbora na podlagi izhodišč, jasno določenih vse od začetka, z vsemi omejitvami vred ...«.
Jacinto Lageira*
Kriteriji in kritiška argumentacija
Ko so se v 18. stoletju hkrati uveljavile avtonomija umetnosti, kritika in estetika, se je zares izrisalo moderno pojmovanje subjekta, še posebej skozi Kantovo filozofijo. Dejstvo, da je subjekt novejši pojem, deloma pojasnjuje prisilno subjektivizacijo produktov mišljenja, vključno s »sposobnostjo presoje« pri Kantu. Potrebno je bilo, da se pojav subjekta končno zgodi. In zgodil se je. Medtem ko sta avtonomija umetnosti in rojstvo kritike očitno stremela k možnosti ponovnega odprtja delitve, dialoga, menjav, skratka, k argumentaciji, osvobojeni številnih nekdanjih prisil, kjer bi bili subjekti osvobojeni njihovih strogo subjektivnih preferenc − v določenem zgodovinskem trenutku sicer nujnih −, se je z nasprotnim učinkom subjektivizacija spremenila v zavračanje argumentacije estetskih vrednotenj. Sprijazniti se moramo z ugotovitvijo, da že od Aristotela razpolagamo s teorijo argumentacijske govorice, ki je bila kaj kmalu subtilizirana, prikrita, izrabljena za različne namene, ki niso lastni človeški govorici. Po »Descartesovi napaki« z ločitvijo telesa in duha je bila »Kantova napaka« definicija človekovega bistva in posledično estetskega človeka kot čiste subjektivitete, ki neizogibno ne izreka subjektivne sodbe, torej ločitev govorice in uma. Toda domnevno subjektivno bistvo človeka nikakor ni danost, temveč rezultat nekega zgodovinskega procesa. Subjektivizem ni inherenten človeški naravi. Ravno nasprotno: le-ta je intersubjektivna.
Kriteriji in kritiška argumentacija
Preberite več: Jacinto Lageira: Kriteriji in kritiška argumentacija
