Mobilnost muzejskih zbirk je ena od prednostnih nalog v okviru evropskega medkulturnega dialoga. Obsega migracije posameznih predmetov (izposojo) iz zbirke enega muzeja ali galerije v zbirko drugega, ki je lahko tudi v tujini, gostovanja občasnih razstav in podobno. Ker so pogoji, ki urejajo to področje, različni v različnih državah članicah, kar mobilnost zavira, je bila oblikovana v naslovu omenjena delovna skupina. Sestavljajo jo člani iz vseh držav članic EU. Pri delu skupine so uporabili tako imenovano odprto metodo koordinacije (OMC), kar je prineslo hitrejšo in lažjo izmenjavo informacij.

Preberite več: Mobilnost (muzejskih) zbirk

Ines Unetič
Razstava Der Fürst als Sammler. Neuerwerbungen unter Hans-Adam II. von und zu Liechtenstein
Knez kot zbiratelj − nove pridobitve v času Hansa-Adama II. Liechtensteinskega
Dunaj, mestni predel Rossau, Palača Liechtenstein, od 12. februarja do 24. avgusta 2010

Razstava se nahaja v pritljičju baročne palače, sestavljajo pa jo raznovrstna umetniška dela, ki jih je pridobil aktualni knez Hans-Adam II., rojen 14. februarja 1945. Muzej omogoča ogled začasne stalne razstave ter knjižnice in tako približa obiskovalcu podobo celovite umetniške zbirke, ki jo je rodbina Liechtenstein gradila vse od leta 1600 dalje s Karlom I. knezom von Liechtensteinom. Knez Hans Adam II. ima tako sedaj v posesti najpomembnejšo in največjo umetniško zbirko z mojstrovinami, ki obsegajo časovni interval petih stoletji.

Preberite več: Razstava Der Fürst als Sammler. Neuerwerbungen unter Hans-Adam II. von und zu Liechtenstein

Matej Klemenčič
Mija Oter Gorenčič, deformis formositas ac formosa deformitas. Samostanska stavbna plastika 12. in 13. stoletja v Sloveniji
Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2009, 429 pp., 435 črno-belih fotografij

Mija Oter Gorenčič je jeseni leta 2007 na ljubljanskem Oddelku za umetnostno zgodovino (mentor izr. prof. dr. Samo Štefanac) uspešno zagovarjala obsežno doktorsko disertacijo z naslovom Romanska in zgodnjegotska arhitekturna plastika na Slovenskem. Letos spomladi je pri Založbi ZRC SAZU izšla znanstvena monografija, ki kljub velikemu obsegu obravnava le del gradiva, raziskanega v disertaciji, a vsebinsko brez dvoma primerno zaključenega: avtorica v knjigi predstavi in analizira vse znane ohranjene kose romanske in zgodnjegotske arhitekturne plastike samostanskih objektov na Slovenskem. Vključeni so benediktinski samostan v Gornjem Gradu, kartuziji v Žičah in Jurkloštru, cisterci v Stični in Kostanjevici na Krki, minoritska samostana na Ptuju in v Kopru, dominikanska samostana na Ptuju in v Studenicah, ter križevniška samostana v Ljubljani in Veliki Nedelji. Bogato ilustrirana publikacija prinaša številna nova spoznanja tudi o gradbeni zgodovini teh pomembnih monastičnih objektov, svoje teze pa avtorica utemeljuje na natančnem študiju arhivskih virov in primerjalni formalni analizi obstoječega gradiva. Dobro poznavanje sočasnega gradiva v ostalih evropskih državah je Miji Oter Gorenčič omogočilo tudi bolj zanesljivo vrednotenje slovenskega gradiva in njegovo natančno umestitev v širši evropski kontekst.

Asta Vrečko
Razstavi feministične umetnosti v Ljubljani
Rdeča: barva spola v videoizsekih in Feministična umetnost v Sloveniji
Galerija Photon, Križevniška 10, Ljubljana, od 14. maja do 11. junija 2010

Center in Galerija P74, Prušnikova 74, Ljubljana, od 18. maja do 20. junija 2010

Prostor galerij tracionalno obvladujejo moški, kar se ob kritični refleksiji institucije zahodne umetnosti tudi vedno znova izpostavlja in problematizira. Ob lanski okrogli, deseti, obletnici mednarodnega feminističnega in queer festivala Rdeče zore je Lev Kreft dejal: »Moški se v svetu umetnosti počutijo ugodneje in udobneje od žensk. Problem je z institucijami, zgrajene so na moških konceptih, ki jih skrivajo pod svojo univerzalnost. Feministična umetnost je od konca šestdesetih let odprla fronto, na kateri smo danes vsi, ki dvomimo o univerzalnosti okvira, po katerem delujejo umetniške ustanove.« Ravno v teh dneh pa sta kar dve razstavi posvečeni ženskam in z izjemo Tadeja Pogačarja v Galeriji P74, so tudi umetnice izključno ženske.

Preberite več: Razstavi feministične umetnosti v Ljubljani

Metoda Kemperl
Ob odkritju kipa izr. prof. Mirka Bratuše pred ljubljansko Pedagoško fakulteto
4. junija 2010

Mirko Bratuša se je rodil leta 1963 v Negovi pri Gornji Radgoni. Študiral je na Ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, Akademiji likovnih umetnosti v Münchnu in Umetnostni akademiji v Düsseldorfu. Leta 1993 je zaključil podiplomski študij na ljubljanski akademiji. Leta 1997 se je zaposlil na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani in ima danes naziv izrednega profesorja za kiparstvo. Umetnik se lahko pohvali z okrog dvajsetimi samostojnimi razstavami v Sloveniji, Španiji, Italiji in na Hrvaškem, številnimi skupinskimi razstavami in devetimi javnimi postavitvami pri nas. Leta 2006 je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada, ki je ena najprestižnejših nagrad v Sloveniji.

Preberite več: Ob odkritju kipa izr. prof. Mirka Bratuše pred Pedagoško fakulteto v Ljubljani