Matej Klemenčič
Doktorski študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani po bolonjski reformi

V študijskem letu 2009/2010 se je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani začel študij 3. stopnje po prenovljenem programu, ki nadomešča stari doktorski študij. Umetnostna zgodovina je sedaj eno od znanstvenih področij interdisciplinarnega doktorskega študija Humanistika in družboslovje, ki je natančneje predstavljen na fakultetni spletni strani (http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Studij/BolonjskiProgrami/TretjaStopnja/TretjaStopnja.html). V prvem letu se je po pričakovanju vpisalo večje število  študentov, saj nov program skladno z zakonom dopušča, da se na doktorski študij vpišejo kandidati z univerzitetno izobrazbo. Med ključnimi nalogami prvega letnika je priprava dispozicije doktorske disertacije z zagovorom pred komisijo. Disertacije so bile uspešno predstavljene spomladi 2010, v študijskem letu 2010/2011 pa je bila večina že potrjena na senatu Filozofske fakultete in senatu Univerze v Ljubljani.  Jeseni 2010 se je vpisala že druga generacija študentov, ki pa bo imela svoje teme potrjene šele v naslednjem študijskem letu. Tokrat zato objavljamo le teme  doktorskih disertacij lanske generacije študentov, dodana pa so še imena mentorjev.

Preberite več: Doktorski študij umetnostne zgodovine na ljubljanski univerzi po bolonjski reformi

Katja Mahnič
Doktorski študij heritologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani

 

Oddelek za umetnostno zgodovino v okviru interdisciplinarnega doktorskega programa Filozofske fakultete sodeluje tudi pri izvedbi nove študijske smeri, Heritologija. Študij heritologije je v skladu z najnovejšimi smernicami stroke zastavljen interdisciplinarno, zaradi organizacije doktorskega študija na FF oz. nosilcev posameznih predmetov pa tudi medoddelčno. To se odraža v njegovem predmetniku. Tako ima študent z dvema obveznima temeljnima predmetoma, Muzeologija in Konservatorstvo, možnost spoznati celoten aspekt varovanja kulturne dediščine tako v njenem prvotnem okolju kot tudi v za to posebej specializiranih ustanovah. Z izborom mentorja in izvajalcev posameznih predmetov pa je možna ožja usmeritev na področje varovanja arheološke, etnološke oz. umetnostnozgodovinske dediščine.

Preberite več: Doktorski študij heritologije na ljubljanskem Oddelku za umetnostno zgodovino

Jure Vuga
Interpretacija Botticellijeve Pomladi v misterijskem kontekstu. Diplomska naloga
Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani leta 2010
Mentor: izr. prof. dr. Tine Germ, somentor: doc. dr. Igor Škamperle, 180 strani

Povzetek diplomske naloge
V svojem diplomskem delu sem predstavil interpretacijo Botticellijeve Pomladi v kontekstu antičnih misterijev in krščanskega nauka o odrešenju. Skušal sem pokazati in utemeljiti, da obstajajo tehtni razlogi za domnevo, da je obravnavano Botticellijevo delo mogoče pojasniti kot sakralno alegorijo z moralnim in eshatološkim podukom. Osredinil sem se na konotacije smrti, prisotne na ravni simbolne organizacije slike. Zanimalo me je, kje v razkošnem pomladnem vrtu sredi bujnega razcveta življenja tiči smrt. Z vpeljavo predpostavke o misterijskem substratu Pomladi je bilo mogoče smiselno pojasniti nekatere sicer težko razložljive prvine v prizoru slavja boginje ljubezni; te so nenavadna Venerina in Merkurjeva drža, simbolika lune na Venerinem obesku, Merkurjev meč, padajoče plamenice na njunih oblačilih, vloga oblaka in konotacije nekaterih rastlin, ki se navezujejo na motiv pasijona (anemona, orlica, nagelj, plavica, jagoda, perunika) in smrti (zlatica, narcisa).

Preberite več: Jure Vuga: Interpretacija Botticellijeve Pomladi v misterijskem kontekstu

David Kožuh
Vile v Gorici od leta 1850 do leta 1900. Diplomska naloga
Prešernova nagrada Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 2010
Mentor: iz. prof. dr. Matej Klemenčič, somentorica: doc. dr. Helena Seražin, 221 strani + priloge

Povzetek diplomske naloge
S hitrim vzponom industrije, okoli leta 1850, in izgradnjo železniške povezave do Gorice deset let kasneje, se je mesto začelo širiti proti novi železniški postaji. Z izgubo Benečije ob razglasitvi Italijanskega kraljestva in sistematično promocijo Gorice kot centra za klimatsko zdravljenje je mesto ob Soči pridobilo naziv »avstrijska Nica«. Z razmahom turistične dejavnosti se je v Gorici povečalo tudi povpraševanje po gradnji primestnih vil s strani plemiških družin, bogatih gospodarstvenikov in zaslužnih vojaških oficirjev.

Preberite več: David Kožuh: Vile v Gorici od leta 1850 do leta 1900