SUZD

Poziv za prijavo prispevkov na strokovnem posvetu

Stalne umetnostne zbirke v slovenskih muzejih

Posvet Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva v Murski Soboti, 29. septembra 2017

v okviru Zborovanja Slovenskega muzejskega društva

V zadnjih desetih letih je kar nekaj slovenskih muzejev prenovilo svoje stalne zbirke, med njimi tudi oba nacionalna umetnostna muzeja. Danes še vedno velja prepričanje, da je stalna zbirka konstitutivni del muzejske ustanove, ki je tudi osnova za institucionalno kategorizacijo. Čeprav vse umetnostne institucije v naši tradiciji poimenujemo "galerija", razvid pri ministrstvu deli galerije na institucije s stalno zbirko in brez nje.

Stalna zbirka je tudi najbolj kompleksna muzejska naloga, ki odgovarja na vprašanje o identiteti skupnosti in je zato nujno vpeta v ideološko konstrukcijo skupnosti v danem zgodovinskem trenutku. Muzeji posredujejo vrednote in jih morajo v ta namen preoblikovati v reprezentacijo. Položaj in poslanstvo muzejskih ustanov muzejskemu delu dajeta privilegiran položaj, saj se lahko uresničujeta v razponu od slepega podrejanja politično normiranim vrednotam do prizadevanj za njihovo spremembo s kritičnim mišljenjem v interesu demokratizacije družbe.

Kandidate prosimo za kritične poglede na obstoječe stanje, na posamezne primere, na hierarhično razmerje nacionalna ‒ regionalna zbirka itd. Ali imajo tradicionalne stalne zbirke danes alternativo, glede na to, da imajo občasne razstave več obiska?

Pogledi na problematiko se med univerzitetno-inštitutskim (teoretičnim) in muzejskim (pragmatičnim) nujo razlikujejo, tudi konservatorji utegnete imeti svoje artikulirano stališče (vsaj glede razmerja med spomeniškim prostorom in vsebino). Želimo si soočiti različne poglede in s teoretičnim premislekom spodbuditi k novim spoznanjem in progresivnim premikom v praksi.

S Slovenskim muzejskim društvom pripravljamo skupno zborovanje, na katerem bo kolokvij o Stalnih umetnostnih zbirkah ena od sekcij prireditve v organizaciji SUZD. Kolokvij bo 29. in ekskurzija 30. septembra 2017 v Murski Soboti.

Zainteresirane referente prosim, da pošljejo predlog (do 800 znakov) do 15. junija 2017 na naslov društva, Aškerčeva 2 ali po elektronski pošti na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.  . V primeru večjega števila predlogov bo Izvršilni odbor pripravil izbor.

Dr. Andrej Smrekar

predsednik

V okviru cikla predavanj v Plečnikovem letu

Plečnik v pogledu od zunaj

bo 6. junija ob 18.00 v Avditoriju Narodne galerije predaval izjemni predavatelj

Prof. Emer. Dr. Steven Mansbach

Idiosinkratična moderna arhitektura

Ustvarjalna kombinacija konservativnih referenc in ideologije na eni in moderne arhitekture na drugi strani je bila deležna zelo malo pozornosti. Zaradi prevladujoče povezave liberalnih vrednot z modernimi oblikami in metodami, ki so jih dolgo s silno vnemo promovirali številni modernistični inovatorji, običajno poudarjamo preplet naprednih nazorov in revolucionarnih oblik. Toda to predstavlja le eno plat zaokrožene podobe modernizma. Ob upoštevanju idiosinkratične in ne-standardne arhitekture Jožeta Plečnika in ob vpogledu v opus pomembnega in hkrati dolgo spregledanega vzporednega katalonskega primera Lluísa Domènecha i Montanerja (1850-1923), bomo morda končno lahko rekonstruirali ideološko kompleksnost in estetsko celovitost modernistične arhitekture v celoti.

An Idiosyncratic Modern Architecture

Little attention has been paid to the creative combination of conservative reference and ideology, on the one hand, and modern architecture on the other. Due to a prevailing association of liberal values with modernist forms and methods, long powerfully advanced by many of modernism's greatest innovators, we tend to emphasize the union of progressive attitudes and revolutionary forms. But this represents only one side of a fully-rounded modernism. By considering the idiosyncratic and non-standard architecture created by Jože Plečnik, and by examining the critically important but long-overlooked parallel case of Lluís Domènech i Montaner (1850-1923), we might begin to restore the ideological complexity and aesthetic wholeness of modernist architecture in general.

Predavanje bo v angleškem jeziku.

Prosimo za potrditev udeležbe na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Prof. dr. Steven Mansbach je zaslužni profesor na University of Maryland, USA in eden najvidnejših raziskovalcev modernizma v Srednji Evropi.

Jeseni izide nova knjiga o katalonskem modernizmu, ki jo bo dodal izjemnemu seznamu:

Riga's Capital Modernism, (Leipzig: Leipziger Universitätsverlag, 2013)

New Histories and New Methods in Engaging the Eastern European Avant-Gardes,(special issue of ARS: Časopis Ústavu dejín umenia Slovenskej akadémie vied / Journal of the Institute of Art History of the Slovak Acadaemy of Sciences), vol. 45, number 1, December 2012 (guest editor)

Graphic Modernism from the Baltic to the Balkans, 1910-1930, (New York: The New York Public Library, 2007)

Modern Central European Landscape Design (special volume of CENTROPA: A Journal of Central European Architecture and Related Arts), vol. 4, number 2, May 2004 (co-edited with Joachim Wolschke-Bulmahn)

Gränsländer: Östersjön i ny gestalt (co-editor and author with Janis Kreslins and Robert Schweitzer) (Stockholm: Atlantis, 2003)[Latvian edition, with numerous additional essays by a host of authors, Riga: At'na, 2003]

Konok, (coauthor with Peter Baum and Lászlo Beke) (Budapest: Balassi, 2001) monographic study in French and Hungarian of a contemporary Franco/Swiss/Hungarian constructivist

Modern Art in Eastern Europe, From Baltic to the Balkans, ca. 1890-1939, (Cambridge University Press, 1999; softcover, 2000) awarded the Prix de la Confédération Internationale des Négociants en Oeuvres d'Art for best book manuscript in the arts for 1997; a publication subvention award from the Millard Meiss Publication Fund of the College Art Association of America; a special publication award of the Samuel H. Kress Foundation; and a publication award from The J. Paul Getty Grant Program

Pomladanski ciklus predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Orfejev spomenik na Ptuju. Razmislek o njegovi ikonografiji

dr. Katarina Šmid

torek, 28. marca 2017 ob 18.00

v Avditoriju Narodne galerije (vhod s Prešernove 22)

Orfejev spomenik na Ptuju sodi med  najbolj prepoznavne rimske spomenike na območju današnje Republike Slovenije, a vendar, bržkone zaradi svoje ohranjenosti, ki jo je že dodobra načel zob časa, zaslužene celostne pozornosti ni bil deležen. Osrednje likovno polje zaseda v umetnosti rimske dobe sicer priljubljeni prizor Orfeja med živalmi, ki pa je bil ravno v sepulkralnem kontekstu potisnjen v ozadje, saj se nagrobne stele s tem prizorom nahajajo zgolj v Panoniji in sosednjem Noriku. Neprimerno bolj priljubljen je bil prizor na mozaikih, ki so razporejeni domala preko vseh provinc rimskega cesarstva. Predavanje bo obravnavalo tako prizore, ki si jih je na svojem nagrobnem spomeniku zaželel eminentni oblastnik rimske Pojtovione, Mark Valerij Ver, kakor tudi njihovo soodvisnost od sorodnih upodobitev.

Dr. Katarina Šmid je docentka na Oddelku za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije in znanstvena sodelavka na Inštitutu za arheologijo in dediščino Univerze na Primorskem. Doktorirala je pod mentorstvom Stanka Kokoleta z disertacijo o prizorih iz trojanske vojne in mita o Orestu na nagrobnih spomenikih Celeje, Viruna in Pojtovione, tekom podiplomskega študija je kot štipendistka gostovala v Pisi  (Scuola Normale Superiore di Pisa - Classe di Lettere) in Kölnu (Universität zu Köln, Philosophische Fakultät). Okvirna tema njenega raziskovanja so likovne korenine rimskih figuralnih motivov na nagrobnih spomenikih Norika in Panonije, pri čemer se osredotoča zlasti na mitološke pripovedne prizore in njihove sorodnosti oziroma specifike z upodobitvami v drugih provincah in v prestolnici cesarstva. Je avtorica več člankov o rimskih mitoloških prizorih na nagrobnih spomenikih Norika in Panonije.

Pomladanski ciklus predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Vpliv Hypnerotomachie Poliphili na Giorgionejevo »Nevihto«

dr. Jure Vuga

torek,11. aprila 2017ob18.00

v Avditoriju Narodne galerije (vhod s Prešernove 22)

V predavanju bom predstavil ugotovitve doktorske disertacije o Giorgionejevi "Nevihti". Predpostavil sem, da je slavno delo nastalo kot likovna transfiguracija grafike s prizorom Venere, ki doji Kupida na Adonisovem grobu, povzete po renesančnem romanu Hypnerotomachia Poliphili, ki je v Benetkah izšel leta 1499. Na podlagi primerjav z drugimi sočasnimi likovnimi deli s prizori Adonisove zgodbe sem zavrnil večino obstoječih interpretacij slike in se oprl ter nadgradil razlagi Luigija Stefaninija (1941) in Piera de Minerbija (1939). Moj izviren doprinos k razlagi "Nevihte" je, da ima moški na levem bregu potoka ontološki status duše (preminulega Adonisa), kar simbolno nakazujeta zlomljena stebra in ruševine v ozadju.

Jure Vuga je diplomiral iz umetnostne zgodovine in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za diplomsko nalogo Interpretacija Botticellijeve Pomladi v misterijskem kontekstu je decembra 2010 prejel študentsko univerzitetno Prešernovo nagrado. Dalj časa je bival in se študijsko izpopolnjeval v Firencah. Od januarja do aprila 2013 je v Istituto Nazionale di Studi sul Rinascimento v Firencah opravljal delovno prakso. Leta 2014 je po srečnem spletu okoliščin na Morkovem hribu nad Koprom odkril kamnit maskeron, datiran okoli leta 1600 in ga predal Pokrajinskemu muzeju v Kopru. Doktoriral je avgusta 2016. Živi v Ljubljani in dela kot zelo kvalificiran turistični vodnik. Izdal je dve pesniški zbirki pri založbah Beletrina in Mladinska knjiga.

2. redni občni zbor

Spoštovane kolegice in kolegi,

Sklicujem 2. redni občni zbor

v soboto, 18. marca 2017 ob 14.30

Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

Dnevni red:         

1. Izvolitev delovnega predsedstva in ugotovitev sklepčnosti

2. Poročilo o delu v fiskalnem letu 2016

3. Volitve

4. Razno

5. Ogled novih postavitev Zbirke Toneta Kralja in Pleterske zbirke

Občni zbor združujemo s terenskim ogledom Kostanjevice na Krki, kjer je ob nakopičenih problemih varovanja spomenika po njem udarila še voda v zadnjih osmih letih kar dvakrat.

Iz Ljubljane se bomo odpravili z avtobusom predvidoma ob 8. uri. Ogledali si bomo Gorjupovo galerijo v šoli, uspešne prenove in kriminalne posege v urbano tkivo na otoku, Miklavževo in farno cerkev sv. Jakoba in sedli k malici v Gostilni Žolnir. Nato se prepeljemo v nekdanji cistercijanski samostan, kjer nam bo direktor Goran Milovanovič pokazal nekaj novejših dosežkov in predstavil problematiko institucje med državo in lokalno skupnostjo. Natančen program Vam bomo posredovali naknadno.

Prosimo za prijave pri Tjaši Debeljak na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., da bi lahko nadzirali zasedenost avtobusa. Javite prosim tudi tisti, ki nameravate v Kostanjevico z lastnim prevozom.

Andrej Smrekar

predsednik

Ura začetka občnega zbora popravljena 6. marca 2017.

Mirko Kambič (1919-2017)

Z žalostjo sporočamo, da se je v 98. letu starosti poslovil naš častni član in Cankarjev nagrajenec mag. Mirko Kambič.

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/slovo-moza-20-stoletja-polihistorja-mirka-kambica/413230
http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/umrl-umetnostni-zgodovinar-in-fotograf-mirko-kambic.html

Javni razpis in poziv za predlaganje kandidatov za nagrado in priznanja Izidorja Cankarja leta 2017

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo na podlagi statuta društva in v skladu s pravilnikom, objavljenim na spletni strani društva

objavlja

JAVNI RAZPIS IN POZIV ZA PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA NAGRADO, PRIZNANJE IN ČASTNO PRIZNANJE IZIDORJA CANKARJA

za življenjsko delo in za izjemne raziskovalne dosežke ter za posebne zasluge na področju umetnostne zgodovine in drugih z umetnostno zgodovino sorodnih ved.

Kandidate za nagrade, priznanja in častna priznanja lahko predlagajo strokovne organizacije, ki opravljajo strokovne naloge, posamezniki na področju umetnostne zgodovine in varstva kulturne dediščine ter člani društva. Pisne predloge s podatki naj predlagatelji pošljejo na naslov:

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo
c/o Oddelek za umetnostno zgodovino
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 
Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana
s pripisom: za nagrade Izidorja Cankarja – ne odpiraj!

Rok za predložitev predlogov je 20. februar 2017.

Več informacij na spletnem naslovu: /images/stories/doc/Pravilnik%20nagrade.pdf

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo vabi na predavanje

Marjan Groot

Amsterdamska šola oblikovanja

v četrtek, 26. januarja 2017, ob 19.00

avditorij Narodne galerije, vhod s Prešernove 22 (nekdanji vhod v telovadnico Narodni dom)

Predavanje bo v angleškem jeziku.

Predavanje se osredotoča na nizozemsko ekspresionistično gibanje v arhitekturi in oblikovanju med 1910 in 1930, ki ga poimenujemo tudi Amsterdamska šola. Arhitektura Amsterdamske šole je mednarodno uveljavljena. Priznana je kot izjemno originalen ustreznik živahnega anti-racionalističnega gibanja v oblikovanju v Evropi med svetovnima vojnama. Gibanje je bilo tema nedavne razstave v Stedelijk Museum Amsterdam (9. april – 28. avgust 2016), ki jo je kurirala Marjan Groot. Več na:  http://www.stedelijk.nl/en/exhibitions/living-in-the-amsterdam-school#sthash.JxKF7hAn.dpuf

Marjan Groot je študirala kulturno antropologijo in umetnostno zgodovino v Amsterdamu in Leidnu, diplomirala pa na Akademiji za umetnost in oblikovanje v Amsterdamu. Doktorirala je iz zgodovine oblikovanja in umetne obrti. Objavlja razprave o teoretičnih vidikih oblikovanja v zgodovini in sedanjosti, o delovanju različnih vizualnih medijev in pojmu oblikovanja, križpotjih oblikovanja v različnih kulturnih kontekstih, o ornamentu, o spolu in oblikovanju ter o oblikovanju in biotehnologiji. Predava kot izredna profesorica o zahodnoevropskem oblikovanju in umetni obrti na Vrije Universiteit Amsterdam, Nizozemska.

Vljudno vabljeni!