SUZD

Vabilo na razstavo Mladi Tiepolo v Vidmu

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo organizira 19. 11. 2011 ogled razstave Mladi Tiepolo: odkritje svetlobe (Il Giovane Tiepolo: La scoperta della luce) v Vidmu. Za strokovno vodstvo bo poskrbel dr. Ferdinand Šerbelj.

PREDVIDENA CENA PREVOZA ZNAŠA (pri 30 prijavljenih): Za člane SUZD 15 eur, za nečlane 20 eur.

V primeru, da bo prijavljenih manj, bo cena malo višja.

V CENO VKLJUČENO:
avtobusni prevoz, vodstvo in organizacija izleta

DOPLAČILA:
vstopnica za razstavo in Nadškofijsko palačo (10 €)

PRIJAVE sprejemamo do petka, 11.11.2011.na mail Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

PROGRAM:
7.00 odhod s parkirišča pod Halo Tivoli
V Vidmu voden ogled razstave Mladi Tiepolo, ogled Tiepolovih fresk v
Nadškofijski palači in nekaterih del Giulia Quaglia.
Prihod v Ljubljano v večernih urah.






Razstava Mladi Tiepolo: odkritje svetlobe kaže razvoj mladega slikarja,
predvsem njegovo ustvarjanje med prvim bivanjem v Vidmu leta 1726. Razstava
osvetljuje tudi slikarjeve vzornike in ideje, ki so takrat vplivale na
umetnostno ustvarjanje. Predvsem pa se ukvarja z umetnikovim raziskovanjem
svetlobe.
Na ogled so umetnine iz muzejev v Benetkah, Milanu, Torinu in nekatere od
najbolj prestižnih javnih in zasebnih zbirkah po vsem svetu.


http://www.comune.udine.it/opencms/opencms/release/ComuneUdine/cittavicina/cultura/it/eventi/Eventi_culturali/2011/settimanatiepolo/mostra.html

Prenova piranskega pristanišča

 

V preteklih mesecih je potekala prenova piranskega pristanišča, mandrača. Ker ta spada med pomembne spomenike materialne kulturne dediščine, je njegova obnova občutljiva in pomembna. Civilna pobuda prebivalcev Pirana opozarja na nepravilnosti, tako pravne kot izvedbene.
Prilagamo vabilo na Zbor krajanov, ki bo v ponedeljek 10.10.2011, ob 17. uri na Trgu 1. maja in nekaj fotografij.

Preberite več: Prenova piranskega pristanišča

Poročilo o delu Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva v letu 2010

Delovni načrt za leto 2010 je bil pripravljen v skladu z navodili za prijavo programov na Ministrstvu za kulturo RS, ki predvidevajo naslednje sklope: (1) organizacija in izvedba izobraževalnih vsebin; (2) mednarodna dejavnost in udeležba na mednarodnih konferencah; (3) promocijske dejavnosti; (4) izdajanje publikacij s področja kulturne dediščine. V okviru naših že utečenih aktivnosti smo tako načrtovali:

1. predavanja, strokovna srečanja, ekskurzije,
2. sodelovanje s CIHA in priprava simpozija v letu 2011,
3. urejanje spletne strani SUZD in objavljanje Biltena SUZD,
4. Zbornik za umetnostno zgodovino.

Preberite več: Poročilo o delu Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva v letu 2010

Pristopna izjava
Včlanitev v SUZD je mogoča z vložitvijo izpolnjene pristopne izjave na sedežu društva. Pristopno izjavo lahko vložite osebno, prek navadne ali elektronske pošte.

Članarina
- zaposleni člani 30 EUR
- upokojeni člani 25 EUR
- redni študentje in brezposelni člani 15 EUR

Način plačila
Negotovinsko z vplačilom na transakcijski račun SUZD: SI56 0201 0001 5640 440.
Pri tem obvezno navedite svoje osebne podatke (ime, priimek in naslov) in namen nakazila ''članarina + leto, za katero plačujete članarino''. Po prejemu nakazila vam lahko nalepko pošljemo po pošti ali jo po dogovoru prevzamete v Narodni galeriji.

Podatki za nakazilo:
Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo
Aškerčeva cesta 2
1000 Ljubljana
IBAN: SI56 0201 0001 5640 440
Koda namena: OTHR
Swift: LJBASI2X
Referenca: SI 99 ali SI 00 [aktualna letnica]

POMEMBNO: Izjemoma sprejemamo tudi gotovinska plačila članarine, vendar le po predhodnem dogovoru pri Tjaši Debeljak Duranović v Narodni galeriji (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., 040 36 00 37 - odsotna do 7. januarja 2024). Plačilo članarine v tajništvu Oddelka za umetnostno zgodovino do nadaljnjega ni možno.

Ugodnosti članstva
Člani SUZD prejmejo izvod zadnjega letnika Zbornika za umetnostno zgodovino. Člane obveščamo o predavanjih, ekskurzijah, drugih strokovnih izobraževanjih in družabnih dogodkih, ki jih organizira Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. Veljavna članska izkaznica omogoča tudi cenejši ali brezplačen obisk muzejskih razstav, zlasti v tujini.

Izidor Cankar (Šid, 1886 - Ljubljana, 1958) je leta 1909 zaključil študij teologije ter nadaljeval s študijem estetike na univerzi v Louvainu in s študijem umetnostne zgodovine na Dunaju.

Promoviral je pri slovitem Maxu Dvořaku leta 1913 z disertacijo o Giugliu Quagliu, slikarju ljubljanske stolnice.

Izidorja Cankarja imenujemo utemeljitelja slovenske umetnostnozgodovinske stroke in ga običajno postavljamo v družbo Franceta Steleta in Vojeslava Moleta. Med tremi pionirji umetnostnozgodovinske vede na Slovenskem je prav Izidor Cankar postavil njene teoretske temelje. Njegov Uvod v umevanje likovne umetnosti s podnaslovom Sistematika stila je prvič izšel leta 1926 v Knjižnici Narodne galerije v Ljubljani, ponatisnjen pa je bil še leta 1959 in 1995, kar kaže, da je Cankarjev način analiziranja likovnih del še vedno aktualen.

V času prvega natisa je bila Cankarjeva študija tudi nadvse sodobno, kar pionirsko delo v evropskih merilih in značilno za tako imenovano dunajsko umetnostnozgodovinsko šolo, ki je opredeljevala zgodovino umetnosti kot zgodovino duha. Ker besedilo ni bilo prevedeno, ni prodrlo v evropske kroge, zato pa je pomembno vplivalo na slovensko literarno, arheološko, etnološko in celo muzikološko znanost. Sistematika stila je bila tudi metodološka osnova za Cankarjevo drugo obsežno delo, Zgodovino likovne umetnosti v zahodni Evropi, ki je začela v snopičih izhajati leta 1927, zajela časovno obdobje od zatona antike do konca renesanse in ostala nedokončana.

Leta 1920 je Izidor Cankar zastavil študij umetnostne zgodovine na ljubljanski univerzi, in to komaj leto dni po njeni ustanovitvi. Osnoval je stanovsko društvo in stanovsko strokovno revijo – Zbornik za umetnostno zgodovino, oboje leta 1921. Leta 1933 je dal pobudo za ustanovitev in gradnjo Moderne galerije, ki je bila po načrtih Eda Ravnikarja dokončana šele po drugi svetovni vojni, in sicer leta 1947. Ugledni univerzitetni profesor je leta 1936 stopil v diplomatsko službo, ki ga je vodila v Argentino, Kanado in Grčijo in ki jo je opravljal še po drugi vojni do leta 1947, ko se je vrnil v Ljubljano. Leta 1953 je bil imenovan za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

V leksikonih Izidorja Cankarja opisujejo kot umetnostnega zgodovinarja, likovnega kritika, pisatelja in diplomata. Njegove umetnostnozgodovinske študije so bile izdane kot samostojne publikacije ali objavljene v Domu in svetu in v Zborniku za umetnostno zgodovino, odlikoval pa se je tudi kot literat in literarni zgodovinar. Bil je urednik revije Dom in svet (1914-1919) in časnika Slovenec (1918-1919), uredil pa je tudi Zbrane spise (1925-1936) in Pisma (1948) svojega bratranca Ivana Cankarja. Znana sta potopisno in esejistično zasnovani roman S poti (1913) in zbirka esejev Obiski (1910, 1911 v snopičih objavljeni v Domu in svetu, samostojna izdaja 1920), v katerih je predstavil takrat najpomembnejše slovenske umetnike, svoje sodobnike.

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo je po Izidorju Cankarju imenovalo stanovske nagrade, ki jih bienalno podeljuje od leta 1999 za izjemne zasluge na področju umetnostnozgodovinske vede.

 

{jumi images/stories/css/rdeca2.css}{/jumi}

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo (SUZD) je prostovoljno, samostojno in nepridobitno stanovsko združenje umetnostnih zgodovinarjev in drugih v stroki aktivni delavcev, ki se združujejo zaradi skupnih interesov pri preučevanju, poglabljanju, utrjevaju in pospeševanju umevanja slovenske in svetovne umetnostne zgodovine ter varovanja kulturne dediščine. Društvo deluje v javnem interesu. Svoje poslanstvo uresničuje v sodelovanju s posamezniki, združenji, ustanovami in drugimi organizacijami ter državnimi organi doma in v tujini. SUZD je član mednarodnega strokovnega združenja umetnostnozgodovinskih društev CIHA (Comité  international d´histoire de l´art).

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo je bilo registrirano 26. februarja 1921, z delovanjem pa je začelo na prvem občnem zboru 30. aprila istega leta. Pobudo za ustanovitev društva je dal Izidor Cankar, eden od utemeljiteljev slovenske umetnostnozgodovinske stroke.

Od ustanovitve so v društvu aktivno sodelovali domala vsi pomembnejši slovenski umetnostni zgodovinarji. Z izdajanjem lastnega glasila, kjer so objavljene nekatere temeljne raziskave domače umetnosti, pripravljanjem umetnostnih topografij, s predavanji ter ogledi kulturnih spomenikov doma in v tujini je Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo postalo najpomembnejši dejavnik pri razvijanju in utrjevanju slovenske umetnostne zgodovine. Ta si je ves čas prizadevala ne le za preučevanje domačega likovnega ustvarjanja, ampak tudi za ohranjanje njegovih kulturno zgodovinsko pomembnih dosežkov.

Preberite več: Predstavitev

2021
doc. dr. Mija Oter Gorenčič: Ikonografska enigma gornjegrajskega pečata
doc. dr. Ines Babnik: Neizmerni vrtni svet baronov Erberg in Zois v Dolu pri Ljubljani in Brdu pri Kranju (v soorganizaciji z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta SAZU)
dr. Andrej Smrekar: Risbe Janeza potočnika 
doc. dr. Neža Čebron Lipovec: Povojna arhitektura in urbanizem Kopra 
doc. dr. Franci Lazarini: Dvakrat postavljeno svetišče – Plečnikova cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom 

2019
prof. dr. Riccardo Lattuada, Università degli Studi della Campania ‘Luigi Vanvitelli’
An anti-romantic approach to Baroque Art in the ways of Federico Zeri. Remarks on building images' methods in Orazio and Artemisia Gentileschi, Luca Giordano and others / Ne-romantičen pristop k raziskovanju baročne umetnosti na Zerijev način. Opombe k kompozicijskim metodam Orazia in Artemisie Gentileschi, Luca Giordana in drugih
Dr. Alenka Di Battista, ZVKDS OE Nova Gorica in ZRC SAZU UIFS
Arhitekturno ustvarjanje med obema vojnama na Slovenskem. Revija Arhitektura in krog njenih sodelavcev
Ivan Ferenčak, Strossmayerjeva galerija, Zagreb
Pogled z druge strani: oznake na zadnji strani slik iz Strossmayerjeve galerije starih mojstrov HAZU v Zagrebu
dr. Simona Kostanjšek Brglez
Antična mitologija v likovni umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem
dr. Katarina Mohar, ZRC SAZU UIFS
Likovna oprema Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Umetnostno naročilo in njegov kontekst

2018
dr. Branko Vnuk, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
Srednjeveška arhitektura beraških redov na območju nekdanje vojvodine Štajerske
dr. Mateja Neža Sitar, ZVKDS RC
O tandemu restavrator & umetnostni zgodovinar in tehnični umetnostni zgodovini
dr. Katra Meke, Narodna galerija in FF UL
Beneško baročno slikarstvo na Kranjskem in Štajerskem. Naročniki in zbiralci
dr. Tanja Martelanc, Pokrajinski arhiv, Nova Gorica
Kapucini in njihova arhitekturna dejavnost na Slovenskem
Prof. dr. Andrea De Marchi, Univerza v Firencah
Santa Maria Novella 1285 in 1312: sistem podob v baziliki v gradnji in ob zaključku del
Prof. dr. Cristina Guarnieri, Univerza v Padovi
Zgodbe svete Lucije Jacobella del Fiore in širjenje oltarjev z zložljivimi krili v Benetkah
dr. Renata Komić Marn, ZRC SAZU UIFS
Strahlova zbirka v Stari Loki in njena usoda po letu 1918
doc . dr. Renata Novak Klemenčič, FF UL
Nove možnosti raziskovanja urbane zgodovine - Dubrovnik in Koper v srednjem veku
Brane Kovič
Arnolfini ali Hernoul-le-Fin?
dr. Jure Vuga
Botticellijeva Primavera

2017
dr. Richard Kurdiovsky, Univerza na Dunaju
Alfred Kastelic, prijatelj in sodelavec Jožeta Plečnika
prof. dr. Jindrîch Vybíral
"Trden kamen in veliko svetlobe." Granitna fasada Zacherlove hiše in njen pomen
Prof. Emer. Dr. Steven Mansbach
Idiosinkratična moderna arhitektura
dr. Katarina Šmid
Orfejev spomenik na Ptuju. Razmislek o njegovi ikonografiji
dr. Alenka Simončič
Zbirka mavčnih gem z antičnimi motivi iz Narodne galerije v Ljubljani
dr. Jure Vuga
Vpliv Hypnerotomachie Poliphili na Giorgionejevo »Nevihto«
dr. Marjan Groot, Vrije Universiteit Amsterdam
Amsterdamska šola oblikovanja

2016
dr. Ana María Fernández García, Univerza v Oviedu
O španski kolonialni umetnosti
dr. Andrej Smrekar, Narodna galerija
Rinaldo in Armida - Gregorio Lazzarini, Torquato Tasso in zgodovinski kontekst
dr. Franci Lazarini, Univerza v Mariboru
Evangeličanska cerkev v Radljah ob Dravi – pozabljeni arhitekturni spomenik zgodnjega 20. stoletja

2015
dr. Martina Malešič, Univerza v Ljubljani
Švedska moderna kuhinja v slovenskih domovih. Sodobna laboratorijska kuhinja v kontekstu skandinavskih vplivov na slovensko stanovanjsko kulturo po 2. svetovni vojni
dr. Asta Vrečko, Univerza v Ljubljani
Pomen Zagreba in hrvaške umetnosti za slovensko slikarstvo v obdobju med obema vojnama
dr. Ines Unetič, Univerza v Ljubljani
Med baročnim in krajinskim vrtnim slogom na Kranjskem
dr. Ivana Čapeta Rakić, Univerza v Splitu
Pogled z jugovzhoda. Delavnica Santa Croce
prof. dr. Francesco Caglioti, Univerza v Neaplju
Su Michelangelo scultore, allievo di Benedetto da Maiano [Michelangelo kipar, učenec Benedetta da Maiano]
dr. Sandra Bratuša, Univerza v Ljubljani
Problematika javnega kiparskega spomenika v samostojni Sloveniji: Evidenca, sistematizacija, klasifikacija in analiza kiparskih spomenikov na prostem v javnem, profanem prostoru na Slovenskem od leta 1991

2014
doc. dr. Laris Borić, Univerza v Zadru
Preoblikovanja Cresa v zgodnjem novem veku
dr. Mina Mušinović
Javni spomeniki 20. stoletja na Gorenjskem: ... et maneat semper...
dr. Nataša Ivanović
Lovro Janša in slikarske formulacije dunajske krajine
dr. Tina Potočnik
Trg revolucije v Ljubljani: arhitekturno-urbanistična kompozicija, njeni vzori in pomeni
prof. dr. Nina Kudiš, Univerza na Reki
Francesco Pittoni in beneško slikarstvo okrog leta 1700
doc. dr. Damir Tulić, Univerza na Reki
Beneški kiparji v marmorju in lesu mad 1650 in 1750: atribucija in interpretacija

2012
Alessandro Quinzi, Pokrajinski muzej Gorica
Jožef Tominc in nova spoznanja o slikarjevem opusu
prof. dr. Linda Borean, Univerza v Vidmu
Il collezionismo d’arte a Venezia. Per un catalogo ragionato e informatizzato delle collezioni di dipinti dalle origini all’Ottocento
dr. Franko Čorić, Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Zagrebu
Akcija Centralne komisije za kulturni napredek Dalmacije leta 1909
dr. Tina Košak, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana
Popisi slik v zapuščinskih inventarjih: pomen dokumentiranja in kvantitativne analize

2011
dr. Marko Špikić, Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Zagrebu
Konzervativna avantgarda
dr. Joško Belamarić, »Centar Cvito Fisković«, Split
Dioklecijanova palača v Splitu: nova spoznanja
prof. dr. Žiga Šmit, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani
Arheometrične in umetnostnozgodovinske raziskave z ionskimi spektroskopskimi metodami
zasl. prof. dr. Tomaž Brejc, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani
Kaj je umetnostno pomembno: prvi kolegiji docenta Izidorja Cankarja (1919–1920)

2010
prof. dr. Predrag Marković, Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Zagrebu
Zakristija šibeniške stolnice – med pogodbo in realizacijo
dr. Luka Skansi, Katedra za teorijo in zgodovino arhitekture, Univerza IUAV, Benetke
Gino Valle in italijanska povojna arhitektura
prof. ddr. Tanja Zimmermann, Univerza v Konstanzi
Novi kontinent - Jugoslavija: politična geografija socialistične "tretje poti" 1945-1960

2009
Prof. dr. Marjeta Ciglenečki, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru
Elsa Oeltjen Kasimir
Doc. dr. Ivan Matejčić, Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Reki, in
Željko Bistrović, Konservatorski zavod v Pulju
Novosti o stenskem slikarstvu v Istri
Dr. Carmen Popescu, Centre André Chastel, CNRS/Université Paris IV-Sorbonne
Arhitektura kot pomemben kriterij pri opredelitvi Balkana kot raziskovalnega območja

2008
Dr. Jasenka Gudelj, Odsjek za povijest umjetnosti, Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu
Renesansa antičnega Pulja
Doc. dr. Helena Seražin, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta,
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana
Humilissimo e fedelissimo servitor Giovanni Pieroni
Doc. dr. Metoda Kemperl, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani in Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Marijina cerkev v Puščavi na Pohorju: prva trikonhalna cerkev na Štajerskem
Dr. Luka Vidmar, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana
Semeniška knjižnica
Doc. dr. Breda Mihelič, Urbanistični inštitut RS, Ljubljana
Art Nouveau in družba

2007
Tone Rački, Ljubljana
O kompoziciji v likovni umetnosti
Monika Pemič, Institut für Slawistik, Universität Hamburg
Narodni domovi - domovi za narod?
Doc. dr. Dino Milinović, Odsjek za povijest umjetnosti, Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu
Imago aeternitatis ali novi Jeruzalem - cesarski Rim v 4. stoletju našega štetja
Dr. Damjan Prelovšek, Ministrstvo za kulturo RS in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana
Problematika spomeniškega varstva na Slovenskem
Dr. Ana Lavrič, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana
Portreti ljubljanskih škofov: post festum
Dr. Jörg Stabenow, Lehrstuhl für Kunstgeschichte/Bildwissenschaft, Philologisch-Historische Fakultät, Universität Augsburg
Italijanska cerkvena arhitektura okoli 1600: prispevek barnabitov

2006
Mija Oter, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana
Nova odkritja v Stični. Umetnost cistercijanov v 12. stoletju
Dr. Polona Vidmar, Pokrajinski muzej Ptuj
Ptujski gospodje kot meceni: kiparska delavnica na Ptujski Gori
Doc. dr. Mateja Kos, Narodni muzej Slovenije
Teoretična izhodišča za raziskovanje uporabne umetnosti
Doc. dr. Bogo Zupančič, Arhitekturni muzej Ljubljana
Arhitekt Josip Costaperaria
Dr. Mirjana Repanić Braun, Institut za povijest umjetnosti, Zagreb
Hrvaška umetnostna topografija
Mag. Beti Žerovc, Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Razstava v sodobni umetnosti: samostojen umetniški medij ali sredstvopolitičnega aktivizma?
Dr. Valentina Varl, Pokrajinski muzej Maribor
Izdelki pohorskih steklarn iz 19. stoletja

2005
Doc. dr. Samo Štefanac, Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Beneško in nebeneško v umetnosti zgodnje renesanse na vzhodni obali Jadrana
Prof. dr. Massimiliano Rossi, Dipartimento di beni delle arti e della storia, Facolta di beni culturali, Universita di Lecce
Epica dinastica e cultura figurativa nella Firenze granducale alla fine del Cinquecento
Doc. dr. Stanko Kokole, Znanstvenoraziskovalno središče Koper
Podoba in pomen. Sedem poganskih bogov in devet muz t. i. Mantegnovega Taroka
Dr. Iris Lauterbach, Zentralinstitut für Kunstgeschichte, München
Kunstraub und Restitution. Zur Geschichte des Central Art Collecting Point in München (1945-1949)
Prof. dr. Janez Höfler, Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Vojvodska palača v Urbinu: pomen in nova dognanja

2004
Prof. dr. Tomaž Brejc, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani
Zoran Mušič in slikarska tradicija
Prof. dr. Jure Mikuž, ISH – Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana
Pilonovi tihožitji Kruh in Vino
Doc. dr. Matej Klemenčič, Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Francesco Robba in beneško baročno kiparstvo

28. maja 2004 nas je pretresla smrt prof. dr. Sergeja Vrišerja, častnega člana Slovenskega umetnostnozgodovinskeg društva in dobitnika Cankarjeve nagrade v letu 2003. Izgubili smo uglednega barokista in poznavalca uniform, muzealca z mnogimi izkušnjami in nepogrešljivega svetovalca pri zahtevnih konservatorskih posegih. Pogrešali bomo njegovo življenjsko vedrino ter prijateljsko razumevanje naših slabosti in napak. Na željo sorodnikov je bil pogreb v družinskem krogu, spoštovanega profesorja pa smo se spomnili na dveh žalnih slovesnostih. V Pokrajinskem muzeju Maribor (9. 6. 2004) je v imenu SUZD govoril dr. Andrej Smrekar, društveno žalno slovesnost pa smo pripravili 14. junija 2004 v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer smo se spominu na pokojnika poklonili ob nagovorih dr. Marjete Ciglenečki, dr. Andreja Smrekarja, dr. Sama Štefanca, Alenke Železnik in dr. Gojke Pajagič Bregar. Žalno knjigo smo zaupali v hrambo Narodni galeriji.

• Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino
• Društvo restavratorjev slovenije (DRS)
• Slovensko etnološko društvo (SED)
• Slovensko muzejsko društvo (SMD)
• ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta
• Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS)
• Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja
• Mednarodna zveza umetnostnih zgodovinarjev (CIHA)
  

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo deluje na področju preučevanja in poglabljanja umetnostne zgodovine ter varovanja premične in nepremične kulturne dediščine. Temeljne dejavnosti društva so:

• izdajanje Zbornika za umetnostno zgodovino (ZUZ), glasila Bilten SUZD in drugih publikacij,
• organizacija in soorganizacija zborovanj, strokovnih predavanj, posvetov, razstav ter drugih prireditev z namenom preučevanja  in poglabljanja umetnostne zgodovine in varovanja kulturne dediščine,
• organizacija in soorganizacija ogledov umetnostnozgodovinskih spomenikov po Sloveniji in tujini,
• podeljevanje Nagrad, priznanj in častnih priznanja Izidorja Cankarja za izjemne stvarive in dosežke na področju umetnostne zgodovine,
• organizacija in soorganizacija gostovanj umetnostnih zgodovinarjev na nacionalni in mednarodni ravni.