SUZD

Bilten SUZD, 19 (oktober), 2012

Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Spoštovane članice in člani,

od konca oktobra je na društveni spletni strani dostopna nova številka Biltena. V Društveni kroniki je objavljeno voščilo Špelci Čopič, ki je nekaj tednov nazaj praznovala devetdesetletnico, kot običajno sledi rubrika, namenjena Raziskavam z dvema preliminarnima znanstvenima prispevkoma o pred kratkim odkritem in restavriranem srednjeveškem kipu v Izoli ter predlogom za novo atribucijo kipov Spečih čuvajev v kamniškem muzeju. Tej rubriki sledijo še ocene in predstavitve umetnostnozgodovinskih publikacij in dogodkov.

Želim vam prijetno branje in mirni predpraznični čas,

Gašper Cerkovnik

odgovorni urednik

 

Jubilej Špelce Čopič

18. oktobra praznuje svoj 90. rojstni dan dr. Špelca Čopič

18. oktobra 2012 praznuje svoj devetdeseti rojstni dan dr. Špelca Čopič, naša priznana umetnostna zgodovinarka, častna članica Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva (SUZD) in prva dobitnica Nagrade Izidorja Cankarja za življenjsko delo, ki je bila podeljena leta 1999.

Njeno življenje in opus sta predstavljena v Zborniku za Špelco Čopič, ki ga je SUZD izdal leta 2006. V svoji službeni karieri je bila sprva kustosinja v Narodni galeriji, nato pa dolgoletna profesorica umetnostne zgodovine na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Ob rednem delu je poglobljeno raziskovala slovensko slikarstvo, še predaneje pa se je posvetila slovenskemu kiparstvu 20. stoletja. Njena bogata bibliografija izpričuje rezultate njenega dela, ki so ključna literatura za vse raziskovalce slovenske likovne umetnosti 20. stoletja. To niso le njena temeljna pregledna dela, kot so Forma viva 1961 -  1981 (1983, soavtor Stane Bernik), Slovensko slikarstvo (1966), Ljubljansko kiparstvo na prostem (1991, soavtorja za starejše gradivo Sonja Žitko, Damjan Prelovšek), Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja (doktorska disertacija iz 1977, ki jo je v knjižni obliki izdala Moderna galerija leta 2000).  Njene študije so natisnjene v mnogih monografijah slovenskih umetnikov in v razstavnih katalogih, ki so jih izdali mnogoteri muzeji in galerije, tu naj poudarimo njeno sodelovanje z beograjskim Muzejem savremene umetnosti pri šestih preglednih razstavah jugoslovanske umetnosti s skupnim naslovom Decenije. Ne smemo prezreti njenega kritiškega dela in zapisov v strokovnih revijah kot so Likovna revija, Sinteza, Sodobnost, zborniki predavanj Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura pa tudi dnevno časopisje. Zanesljiva so njena gesla v Enciklopediji Slovenije.

Razstavno dejavnost v Moderni galeriji v Ljubljani je sprva spremljala kot kritičarka, sledilo je nekaj njenih zapisov v katalogih razstav v Mali galeriji. Nato je bila vabljena k sodelovanju pri pripravah preglednih razstav Moderne galerije: opravila je izbor kiparstva za predstavitve na razstavah in v katalogih Slovenska likovna umetnost 1945 - 1978 (1979),  Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem (1986). Pomemben je bil njen delež pri pripravi retrospektivnih razstav Zdenka Kalina (1985), Gojmirja Antona Kosa (1992), Jakoba Savinška (1994), Lojzeta Dolinarja (1996), Vena Pilona (2002).

Z veseljem sporočamo javnosti, da nam je dr. Špelca Čopič izkazala posebno čast s svojo odločitvijo, da svoje bogato študijsko gradivo, ki je nastalo ob njenih raziskavah, preda dokumentaciji-arhivu Moderne galerije, ki deluje v prenovljenih prostorih Muzeja sodobne umetnosti v muzejskem kompleksu Metelkova. Pridobili smo bogate dokumentarne kartoteke  o delu slovenskih kiparjev in gradivo povezano z njenim strokovnim delom iz zadnjega obdobja, ki se nanaša na slovensko umetnostnozgodovinsko terminologijo. Gradiva še nismo v celoti prevzeli, a se že sedaj, ob priložnosti, ko jubilantki voščimo vse najboljše, javno zahvaljujemo za njeno donacijo. Omogočili bomo, da bo njeno delo primerno hranjeno in dostopno strokovni javnosti. (vir: Moderna galerija)

Med njenim študijem v Parizu jo je v fotografski objektiv tako lepo ujel Veno Pilon:

 

 

 

Vodstvo po razstavi "Moderne palače, kakor bi jih aeroplan prinesel iz Amerike"

Četrtek, 11. 10. 2012 ob 14h v avli pred Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice

 

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo vabi na brezplačno vodstvo po razstavi "Moderne palače, kakor bi jih aeroplan prinesel iz Amerike; stanovanjska arhitektura v Ljubljani med svetovnima vojnama". V četrtek, 11. 10. 2012 ob 14h v avli pred Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice, Turjaška 1, Ljubljana, nas bo po njej popeljal avtor razstave in istoimenskega kataloga, g. Veselin Mišković.

Vljudno vabljeni!

Milan Klemenčič. Donacija slik in risb

slikarska razstava v Pilonovi galeriji Ajdovščina

 

Milan Klemenčič, Lastna podoba, 1906, olje/platno

 

Pilonova galerija želi s slikarsko razstavo Milana Klemenčiča izraziti hvaležnost Mojci Klemenčič za podarjene slike in risbe njenega očeta ter izkazati spoštovanje umetniku, ki je s svojo ustvarjalnostjo na področju slikarstva, fotografije in lutkarstva oplemenitil in obogatil ne le naše kraje, temveč tudi širšo slovensko deželo. Klemenčičev slikarski in risarski opus nam na iskren in odkrit način orisuje podobo takratnega časa in ljudi, obenem pa predstavlja dragocen dokument življenja in dela samega umetnika.

Milan Klemenčič je bil rojen 7. marca 1875 v Solkanu pri Gorici materi domačinki Ani Verdikon ter očetu Štefanu, ki ga je skozi življenje spremljal tudi likovni talent. Milan, drugorojenec med štirimi otroki, je že v rani mladosti postal sirota in zanj je potlej skrbela njegova nona Katarina Verdikon. Gimnazijo je obiskoval v Gorici (1885-1889), kjer se je tudi prvič srečal z lutkami, ter v Trstu (1890). Bil je eden redkih primorskih umetnikov predvojne generacije, ki so študirali tudi na italijanskih likovnih akademijah - najprej na beneški slikarski akademiji (1891), naslednje leto pa še na akademiji Brera v Milanu (1892). Leto pozneje je vpisal študij na Kraljevi bavarski akademiji upodabljajoče umetnosti v Münchnu ter  v mestu, po Jakopičevem prepričanju »zbirališču vseh mednarodnih umetnikov«, obiskoval tudi gledališki tečaj pri Karlu Lautenschlägerju. Po študiju je Klemenčič stopil v mornarico ter odslužil vojaški rok kot enoletni prostovoljec. 1899 leta se je poročil z Josipino (Pepco) Lorencuti iz Solkana. V naslednjih treh letih se je družina povečala za dva člana - sinova Milovana (1900) ter Sava (1902). Klemenčič je kot sodniški uradnik služboval v Bovcu in Gorici, v letu 1901 pa je obiskoval še letni semester na slikarski akademiji v Münchnu. Leta 1903 je nastopil službo sodnega kanclista v Ajdovščini in poln ustvarjalnega zagona začel plodno slikarsko obdobje. Klemenčiča slikarja je v njegovih »šturskih časih« občudoval mladi realčan Veno Pilon, ki je postal njegov sodelavec pri lutkah, pozneje pa mu kot študent na akademiji poročal iz Prage o lutkovnem gledališču. 22. decembra 1910 je Klemenčič izpeljal krstno predstavo svojega Malega marionetnega gledališča in Šturje so tako postale rojstni kraj izvirnega slovenskega marionetnega gledališča. Klemenčič, tudi avtor prvih barvnih posnetkov na Slovenskem iz leta 1910, je svoje fotografije opremljal z vso natančnostjo, dosleden je bil tudi pri podnaslavljanju slik - od tod tudi zanimivo in stvarno soočanje s časom, saj je zapisal tudi dan, ko je bilo delo dokončano. 1913 je bil Klemenčič potrjen kot učitelj risanja na obrtno-nadaljevalni šoli in takrat že petčlanska družina - leto poprej, 10. decembra 1912, se jima je v Šturjah rodila še hčerka Mojca -, se je preselila v Šaplovo hišo na šturskem placu. Klemenčič je bil po izbruhu vojne 1914 poklican kot črnovojnik v vojsko, žena pa se je z otroki zaradi njihovega šolanja v Gorici preselila v Solkan. Po koncu vojne se je z družino najprej naselil v Domžalah, nato pa v Ljubljani. V prestolnici se je Klemenčič spet posvetil lutkam; ustanovil in vodil je Slovensko marionetno gledališče, nekaj časa pa je opravljal tudi službo šefa opreme obeh osrednjih slovenskih gledališč, Drame in Opere. Po prenehanju delovanja marionetnega gledališča v letu 1924 je svoje ustvarjalne moči spet namenil slikarstvu. Umrl je v Ljubljani, 5. februarja 1957.

Klemenčič za časa svojega življenja ni doživel samostojne predstavitve svojega slikarskega opusa, in je, navkljub prigovarjanju prijateljev naj priredi razstavo, nekako stal v ozadju. Mogoče je bil vzrok temu tudi dejstvo, da je bil Klemenčič malce osamljen umetnik, ki se nikoli ni vključeval v kako skupino. Zvesto in dosledno zapisan realizmu je sicer spremljal ustvarjalnost sodobnikov, a s konservativnimi zadržki, čeprav sta se ga bežno dotaknila tudi impresionizem ter neoimpresionizem. Na pobudo Vena Pilona je leta 1970 Goriški muzej, ki danes hrani del Klemenčičevega opusa, pripravil spominsko slikarsko razstavo: na gradu Kromberk so bili predstavljeni Klemenčičevi goriški motivi, v avli današnje dvorane Prve slovenske vlade v Ajdovščini pa so se motivom iz Goriške in Vipavske doline pridružili tudi portreti domačinov. V letu 1976, ob retrospektivni razstavi Slikar in lutkar Milan Klemenčič 1875 - 1957 v Goriškem muzeju, je Klemenčičev slikarski opus doživel prvo strokovno izčrpno obravnavo s strani umetnostnega zgodovinarja Marka Vuka.

V preteklih petih letih je bilo Klemenčičevo slikarsko, fotografsko in lutkarsko delo večkrat predstavljeno javnosti: v novembru 2007, ob 50 letnici umetnikove smrti, je Pilonova galerija pripravila pregledno razstavo Milan Klemenčič 1875-1957, slikar, fotograf, lutkar, ter z njo zajela vse tri medije ustvarjanja človeka, ki je s svojim delom zapisan v slovenskem slikarstvu, fotografiji in lutkarstvu. V lanskem letu je Lutkovno gledališče Ljubljana izdalo monografijo Milan Klemenčič. Iskalec lepote in pravljičnih svetov, dramaturga Matjaža Lobode, ki se je posvetil Klemenčičevemu lutkarskemu opusu. Pilonova galerija bo letos že v drugič počastila Klemenčičevo slikarsko ustvarjanje - v mesecih od aprila do junija je OŠ Šturje Ajdovščina v svojih prostorih že gostila razstavo z izbranimi deli iz donacije.

Tokratna razstava predstavlja Klemenčičeve slike in risbe, ki jih je Pilonova galerija v preteklih dveh letih prejela v dar od umetnikove hčerke. Donacijo sestavlja 19 slik v oljni tehniki na različnih nosilcih (platno, lepenka ali les), med njimi sta dve še v začasni zbirki, ter 17 risb s tušem ali svinčnikom na papir, zajetih tudi iz skicirke. Ti risarski utrinki, male razpoloženjske »vinjete«, predvsem duhovito in pronicljivo v karikaturo zajeti »portreti« ljubljanskih meščank, pa tudi secesijsko zasnovane risbe ter mestne vedute, zarisane s svinčnikom, kljub svoji časovni oddaljenosti in zategadelj nostalgični noti nekako dopolnijo in osvežijo spomin na Klemenčiča, zapisovalca takratnega življenja in časa.

Spremljajoči katalog (z besedilom Tanje Cigoj ter oblikovanjem Primoža Breclja) vsebuje tudi podroben seznam podarjenih Klemenčičevih del.

Razstava je na ogled od 17. do 28. septembra 2012 znotraj urnika galerije (od torka do petka od 8.00 - 16.00, zunaj urnika je ogled za skupine možen po predhodni najavi).

 

Poklon Raoulu Cenisiju

Pinakoteka Pokrajinskih muzejev v Gorici

Vljudno vabljeni na otvoritev sobe, posvečene Raoulu Cenisiju ob 100-letnici rojstva, v sredo, 26. septembra 2012 ob 18h v Pinakoteki Palače Attems Petzenstein.

Raoul Česnik se je rodil v Šibeniku 26. septembra 1912 Radoslavu, slovenskemu častniku avstro-ogrske vojske, ki mu je bilo dodeljeno delovno mesto v Dalmaciji, in Domenici - Mini Miagostovich, ki je izhajala iz ugledne šibeniške družine. Po tem, ko sta mu umrla oba starša, se je leta 1921 preselil v Gorico, si tam spremenil priimek v "Cenisi" in se od leta 1930 posvečal umetniškemu ustvarjanju. Kot tovariš Tullia Cralija, ki je bil tudi sam po rodu Dalmatinec, je sprva zaplaval v vode futuristične estetike, toda kmalu se je posvetil drugim umetniškim jezikom, ki so lažje izražali njegov notranji nemir, popolnoma uresničen v njegovem izposojenem delu "La casa del pazzo" / "Hiša norca" (1933). Mala razstava - poklon, vmeščena v kontekst Pinakoteke Pokrajinskih muzejev, združuje reprezentativno jedro njegovega dela iz tridesetih let.

Umetnik je bil v slovenskem prostoru predstavljen leta 2005 v Pilonovi galeriji Ajdovščina, ob tej priložnosti pa je izšel tudi dvojezičen katalog (slo/it) z besediloma Irene Mislej in Alessandra Quinzija.

Raoul Cenisi, Dalmatinska krajina, 1969, gvaš/papir, PGA

Predavanje dr. Franka Ćorića: Akcija Centralne komisije za kulturni napredek Dalmacije leta 1909
Četrtek, 10. maja 2012, ob 18.00 na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, v predavalnici 343

 

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo in Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vas vabita na predavanje z naslovom Akcija Centralne komisije za kulturni napredek Dalmacije leta 1909, ki ga bo imel dr. Franko Ćorić (Oddelek za umetnostno zgodovino Univerze v Zagrebu).

Predavanje bo v četrtek, 10. maja 2012, ob 18.00 na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, v predavalnici 343 (3. nadstropje levo).

 

Povzetek predavanja: Glavna konservatorja Centralne komisije za raziskovanje in ohranjanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov Josef Wilhelm Kubitschek in Max Dvořák sta marca leta 1909 predlagala ukrepe za kulturni napredek Dalmacije v sklopu tedaj neaktivne Vladne pobude za  gospodarski napredek Dalmacije. S predlaganimi ukrepi je povezana vrsta dogajanj v obdobju od leta 1909 do začetka prve svetovne vojne, čeprav to ni očitno na prvi pogled. To so imenovanje Frana Bulića za prvega dalmatinskega konservatorja, sanacija temeljev zvonika trogirske stolnice, projekti arhitekta Karla Holeya za utrditev vestibula, stebrov pred vhodom v mavzolej, krstilnice ter vzhodnih in severnih vrat Dioklecijanove palače, projekt Georga Niemanna za ureditev Peristila, zagotovitev subvencij Ministrstva za bogoslužje in šolstvo za popravilo in sanacijo zgodovinskih zgradb, prvo študijsko potovanje dunajske univerze, ukvarjanje Dagoberta Freya in Hansa Folnesicsa z dalmatinskimi temami, turistični vodič Dalmatien in Wort und Bild ter album s fotografijami dalmatinskih spomenikov Ćirila Metoda Ivekovića. Neposreden povod za predlagane ukrepe so bili novinarski prispevki, ki so nastali po bivanju Hermanna Bahra v Dalmaciji februarja 1909.

Kratek življenjepis predavatelja: Rojen leta 1976. Študiral je umetnostno zgodovino in germanistiko na Filozofski fakulteti zagrebške univerze, vpisal magistrski študij umetnostne zgodovine - smer spomeniško varstvo. Leta 2010 je doktoriral s temo o organizaciji in dejavnosti Centralne komisije v Istri in Dalmaciji med 1850 in 1918 (mentor prof. dr. Zlatko Jurić), od leta 2004 je asistent na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete zagrebške univerze. Ukvarja se z zgodovino in teorijo varovanja kulturne dediščine, s povezavami z nemško govorečimi področji in s sodobnim varovanjem spomenikov.

 

 

 

Predavanje Marka Špikića Konzervativna avantgarda

Napovedujemo predavanje Marka Špikića Konzervativna avantgarda: Teorija konservatorstva kot kontrakultura: od Boita do Riegla, ki bo 15.12.2011 ob 18.uri na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti.

Tema predavanja bo odnos med konservatorskimi teorijami in inovativnimi pristopi umetnostne zgodovine med leti 1880 in 1900, s poudarkom na trenju med zgodovinskimi in estetskimi vrednotami. Izpostavljene bodo socialne in kulturne okoliščine nastanka nove teorije konservatorstva v Evropi kot revizije paradigme "stilskega restavriranja".

Dr. Marko Spikić umetnostni zgodovinar, konzervator in komparativist, je zaposlen na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Zagrebu.

 

Vabilo na razstavo Mladi Tiepolo v Vidmu

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo organizira 19. 11. 2011 ogled razstave Mladi Tiepolo: odkritje svetlobe (Il Giovane Tiepolo: La scoperta della luce) v Vidmu. Za strokovno vodstvo bo poskrbel dr. Ferdinand Šerbelj.

PREDVIDENA CENA PREVOZA ZNAŠA (pri 30 prijavljenih): Za člane SUZD 15 eur, za nečlane 20 eur.

V primeru, da bo prijavljenih manj, bo cena malo višja.

V CENO VKLJUČENO:
avtobusni prevoz, vodstvo in organizacija izleta

DOPLAČILA:
vstopnica za razstavo in Nadškofijsko palačo (10 €)

PRIJAVE sprejemamo do petka, 11.11.2011.na mail Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

PROGRAM:
7.00 odhod s parkirišča pod Halo Tivoli
V Vidmu voden ogled razstave Mladi Tiepolo, ogled Tiepolovih fresk v
Nadškofijski palači in nekaterih del Giulia Quaglia.
Prihod v Ljubljano v večernih urah.






Razstava Mladi Tiepolo: odkritje svetlobe kaže razvoj mladega slikarja,
predvsem njegovo ustvarjanje med prvim bivanjem v Vidmu leta 1726. Razstava
osvetljuje tudi slikarjeve vzornike in ideje, ki so takrat vplivale na
umetnostno ustvarjanje. Predvsem pa se ukvarja z umetnikovim raziskovanjem
svetlobe.
Na ogled so umetnine iz muzejev v Benetkah, Milanu, Torinu in nekatere od
najbolj prestižnih javnih in zasebnih zbirkah po vsem svetu.


http://www.comune.udine.it/opencms/opencms/release/ComuneUdine/cittavicina/cultura/it/eventi/Eventi_culturali/2011/settimanatiepolo/mostra.html

Prenova piranskega pristanišča

 

V preteklih mesecih je potekala prenova piranskega pristanišča, mandrača. Ker ta spada med pomembne spomenike materialne kulturne dediščine, je njegova obnova občutljiva in pomembna. Civilna pobuda prebivalcev Pirana opozarja na nepravilnosti, tako pravne kot izvedbene.
Prilagamo vabilo na Zbor krajanov, ki bo v ponedeljek 10.10.2011, ob 17. uri na Trgu 1. maja in nekaj fotografij.

Preberite več: Prenova piranskega pristanišča

Poročilo o delu Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva v letu 2010

Delovni načrt za leto 2010 je bil pripravljen v skladu z navodili za prijavo programov na Ministrstvu za kulturo RS, ki predvidevajo naslednje sklope: (1) organizacija in izvedba izobraževalnih vsebin; (2) mednarodna dejavnost in udeležba na mednarodnih konferencah; (3) promocijske dejavnosti; (4) izdajanje publikacij s področja kulturne dediščine. V okviru naših že utečenih aktivnosti smo tako načrtovali:

1. predavanja, strokovna srečanja, ekskurzije,
2. sodelovanje s CIHA in priprava simpozija v letu 2011,
3. urejanje spletne strani SUZD in objavljanje Biltena SUZD,
4. Zbornik za umetnostno zgodovino.

Preberite več: Poročilo o delu Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva v letu 2010