SUZD

Veljavni statut:

Statut SUZD (sprejet  13. 1. 2017)

Stari statuti:
Statut SUZD (sprejet 5. 12. 2014)
Statut 1997 (sprejet 25. septembra 1997)

Jesenski ciklus predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Vabimo vas na predavanje dr. Tanje Martelanc

Kapucini in njihova arhitekturna dejavnost na Slovenskem

v torek, 2. oktobra 2018 ob 18. uri v Avditoriju Narodne galerije, Prešernova 22

Kapucinska umetnost z izjemo slikarstva na Slovenskem do danes med umetnostnimi zgodovinarji ni vzbujala velikega zanimanja in je zato v tej stroki ostala skorajda neopažena, čeprav gre – tako v evropskem kakor tudi v slovenskem okviru – za enega pomembnih umetnostnih fenomenov dobe rekatolizacije ter za enega ključnih elementov samostanske umetnosti zgodnjega novega veka. Avtorica se bo v svoji predstavitvi osredotočila predvsem na kapucinsko arhitekturo na Slovenskem, in sicer na čas od postavitve prve redovne hiše na začetku 17. stoletja do razpustitve nekaterih redovnih postojank ob koncu 18. in na začetku 19. stoletja. Kapucinska arhitektura je zanimiva že zaradi tega, ker gre za časovno in tipološko enotno skupino spomenikov, ki je slogovno lahko prepoznavna. Poleg tega kapucinsko cerkev od drugih cerkva ločimo tudi po zanjo tipični opremi in specifični redovni ikonografiji. Avtorica bo zato opozorila tudi na cerkveni in samostanski inventar, ki skupaj z arhitekturo sestavljajo celostno umetnino, seveda s poudarkom na skrajni preprostosti.

Dr. Tanja Martelanc (rojena Mihelj) je leta 2009 diplomirala na Oddelku za umetnostno zgodovino in Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Istega leta se je zaposlila kot mlada raziskovalka na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU v Ljubljani ter se vpisala na podiplomski študij na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru (smer: Zgodovina, Novi vek). V času podiplomskega študija je pridobila več štipendij, ki so ji omogočile raziskovanje v širšem srednjeevropskem prostoru in Italiji. Vrh vsega je rezultate svojih raziskav predstavljala ne le na domačih temveč tudi na tujih simpozijih (Architekturtheoretisches Kolloquium v švicarskem Einsiedelnu in EAHN v italijanskem Torinu oba leta 2014). Leta 2016 je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom: Kapucinska arhitektura v slovenskem etničnem prostoru do nastanka Ilirskih provinc, ki je pod naslovom Kapucini in njihova arhitektura na Slovenskem bila v letošnjem letu izdana tudi v okviru periodične publikacije Acta Ecclesiastica Sloveniae. V študijskem letu 2016/2017 je predavala na Fakulteti za humanistične študije na Univerzi na Primorskem, sedaj pa je zaposlena kot arhivistka na Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Poleg cerkvene umetnosti, kateri posveča največ pozornosti, jo še posebej zanima raziskovanje protiturških taborskih kompleksov.

Vabimo vas na jesenski ciklus predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

ob torkih ob 18.00 v Avditoriju Narodne galerije (vhod Prešernova 22). Vstop je prost.

2. oktober ob 18.00

dr. Tanja Martelanc: Kapucini in njihova arhitekturna dejavnost na Slovenskem

9. oktober ob 18.00

dr. Katra Meke: Beneško baročno slikarstvo na Kranjskem in Štajerskem. Naročniki in zbiralci.

16. oktober ob 18.00

dr. Mateja Neža Sitar: O tandemu umetnostni zgodovinar - restavrator in tehnični umetnostni zgodovini

23. oktober ob 18.00

dr. Branko Vnuk: Srednjeveška arhitektura beraških redov na območju nekdanje vojvodine Štajerske

Napovednik prireditev Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva v letu 2018

MAJ

Predavanji v soorganizaciji z Mednarodnim središčem za primerjalne zgodovinske raziskave (ICCHS) Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani:

petek, 25. maj ob 16.30 v Avditoriju Narodne galerije

Prof. dr. Andrea De Marchi, Univerza v Firencah
Santa Maria Novella 1285 in 1312: sistem podob v baziliki v gradnji in ob zaključku del 

in

Prof. dr. Cristina Guarnieri, Univerza v Padovi

Zgodbe svete Lucije Jacobella del Fiore in širjenje oltarjev z zložljivimi krili v Benetkah 

Predavanji bosta v italijanskem jeziku.

SEPTEMBER

Predavanji v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac ob razstavi Obrazi ekspresionizma / odtisi duha:

četrtek, 13. september, v Prešernovi dvorani SAZU: dr. Janina Dahlmanns, Berlin

četrtek, 20. september, v Prešernovi dvorani SAZU:  doc. dr. Marie Rakušanova, Praga

OKTOBER

Jesenski ciklus predavanj Perspektivne disertacije iz umetnostne zgodovine

ob torkih, 2., 9., 16. in 23. oktobra

ob 18. uri v Avditoriju Narodne galerije

NOVEMBER

Dvodnevno srečanje v Prekmurju in v Mariboru

petek in sobota, 9. in 10. november

Posvet Umetnost istrskih obalnih mest

petek in sobota, 23. in 24. november, Fakulteta za humanistične študije v Kopru

Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave (ICCHS) Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

in

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo

vabita na predavanji o toskanskem in beneškem slikarstvu 14. in 15. stoletja (Duccio, Giotto, Jacobello del Fiore idr.), 

ki bosta v petek, 25. maja 2018, v Avditoriju Narodne galerije z začetkom ob 16:30.  Predavanji bosta v italijanskem jeziku. 

Prof. dr. Andrea De Marchi, Univerza v Firencah

Santa Maria Novella 1285 e 1312: sistemi di immagini nella basilica in fieri e nella basilica conclusa

Santa Maria Novella 1285 in 1312: sistem podob v baziliki v gradnji in ob zaključku del

Prof. dr. Cristina Guarnieri, Univerza v Padovi

Le Storie di Santa Lucia di Jacobello del Fiore e la diffusione delle pale ribaltabili a Venezia

Zgodbe svete Lucije Jacobella del Fiore in širjenje oltarjev z zložljivimi krili v Benetkah

Andrea De Marchi, redni profesor na Univerzi v Firenzah, je eden najboljših poznavalcev italijanske poznosrednjeveške umetnosti in avtor številnih študij in razstavnih katalogov o slikarstvu tega obdobja v Benetkah, Markah in Toskani, mdr. tudi monografije o Gentilu da Fabriano (1992, 2006). Trenutno se ukvarja z opremo cerkva mendikantskih redov in z razvojem oltarjev med gotiko in renesanso. 

Cristina Guarnieri je profesorica na Univerzi v Padovi, njeno raziskovalno delo pa je posvečeno beneškemu slikarstvu od 13. do 15. stoletja. Med številnimi že objavljenimi študijami je tudi monografija o Lorenzu Venezianu (2006).

Vstop je prost. 

Vljudno vabljeni!

Pomladanski ciklus predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

dr. Renata Komić Marn: Strahlova zbirka v Stari Loki in njena usoda po letu 1918

v torek, 24. aprila, ob 18. uri v Avditoriju Narodne galerije

Leta 1930 je bila na javni dražbi v Stari Loki na Gorenjskem razprodana Strahlova zbirka, ena najobsežnejših zasebnih kulturnozgodovinskih zbirk na Slovenskem. Čeprav sta Narodna galerija in Narodni muzej odkupila velik del zbirke, je spomin na zbirateljsko vnemo Edvarda in Karla Strahla pozneje zbledel in tudi slike in predmeti, ki so nekdaj krasili starološki grad, so bili večinoma pozabljeni. Ohranili pa so se arhivski, fotografski in drugi viri, ki ob natančnem branju razkrivajo zanimivo zgodbo o dejavnikih, ki so vplivali na nastanek, ohranjanje in razpad Strahlove zbirke ter razkrivajo poti, po katerih so slike in predmeti menjali lastnike in nahajališča. Renata Komić Marn bo predstavila najpomembnejše rezultate raziskav, ki jih je opravila v okviru doktorskega študija, pri čemer bo nekaj več pozornosti posvečene razprodaji zbirke leta 1930 in poznejši usodi posameznih umetnin.

Vstop je prost.

Pomladanski ciklus predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

prof . dr. Renata Novak Klemenčič: Nove možnosti raziskovanja urbane zgodovine - Dubrovnik in Koper v srednjem veku

v torek, 17. aprila, ob 18. uri v Avditoriju Narodne galerije

Pri raziskovanju urbane zgodovine se je kot nepogrešljiv pokazal interdisciplinaren pristop. Poleg nujnega sodelovanja arheologov, zgodovinarjev in umetnostnih zgodovinarjev pa se vse bolj kaže potreba po sodelovanju z arhitekti in strokovnjaki s področja računalništva. Prav slednji so tisti, ki lahko zgodbo, sestavljeno z različnimi metodami interpretacije, predstavijo v obliki, ki je razumljiva za širšo javnost. Predavateljica bo v prvem delu predstavila uspešno uporabo različnih raziskovalnih pristopov na dubrovniškem gradivu, v drugem delu pa izpostavila odprte probleme pri rekonstrukciji in vizualizaciji srednjeveškega jedra Kopra in možnosti za njihovo rešitev.

Pomladanski ciklus predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Brane Kovič: Arnolfini ali Hernoul-le-Fin?

v torek, 10. aprila, ob 18. uri v Avditoriju Narodne galerije

Slika Jana van Eycka, poimenovana »Poroka Arnolfinijev« (tudi »Zakonca Arnolfini« ali »Zaroka Arnolfinijev«), signirana in datirana 1434, vse od svoje umestitve v stalno zbirko londonske National Gallery (1847) zbuja zanimanje umetnostnih zgodovinarjev in drugih piscev, ki skušajo razvozlati skrivnost njene kompleksne ikonografije. Različne, včasih tudi protislovne interpretacije se vrstijo še v današnjem času, čeprav bi se glede na njihovo število marsikomu zdelo, da je bilo o tej mojstrovini že vse povedano. Eno precej drznih, provokativnih razlag je pred kratkim prispeval francoski zdravnik Jean-Philippe Postel (z naslovom L'Affaire Arnolfini – Les secrets du tableau de Van Eyck je izšla pred dvema letoma pri založbi Actes Sud). Avtor jo je sam opredelil kot »aplikacijo klasičnih metod kliničnega opazovanja na likovno stvaritev«, njegove teze, domneve in ugotovitve pa bomo (z referencami na trditve predhodnih razlagalcev) v zgoščeni obliki povzeli v tem predavanju.

Vstop je prost. Vabljeni!

Pomladanski ciklus predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

dr. Jure Vuga: Botticellijeva Primavera

v torek, 3. aprila, ob 18. uri v Avditoriju Narodne galerije 

Jure Vuga se je z vplivom neoplatonistične filozofije Marsilia Ficina na omenjeno Botticellijevo delo intenzivno ukvarjal več let in za diplomsko nalogo na to temo prejel univerzitetno Prešernovo nagrado. Teza, ki jo bo predstavil je, da kompozicija in vsebina dela temeljita na tradiciji antičnih misterijskih kultov, povezanih s ciklom smrti in preporoda vsega živega in predstavo o popotovanju (transmigraciji) in zorenju (individuaciji) duše v svojem zemeljskem utelešenju. Predstavil bo vzporednice s skulpturo Afrodite iz Afrodizije (ki ima na oprsju podoben medaljon s polmesecem) in terakotnim reliefom iz Poggia a Caiano (priljubljene vile Lorenza Veličastnega). Omenjen relief je nastal sočasno z Botticellijevim delom in prikazuje motiv duše, ki svobodno izbira med dobrim in zlim, živi skladno s svojo odločitvijo in ob poslednji uri tudi sama za to odločitev odgovarja: je pripuščena v raj ali pa ustavljena na pragu od boginje-čuvajke nebeških vrat Astreje. Tovrstno branje Botticellijeve Pomladi v povezavi z omenjenimi referenčnimi likovnimi deli je povsem izvirno.

Vstop je prost.

Vabljeni!