SUZD

^{26. 5. 2021}

Vabilo na vodstvo po razstavi Fortunat Bergant (1721–1769) v Narodni galeriji
v torek, 8. junija 2021, ob 14.00

Člane in članice društva vljudno vabimo na ogled razstave o Fortunatu Bergantu v Narodni galeriji. Vodila nas bo avtorica razstave, dr. Katra Meke.

Slikar Fortunat Bergant je poleg Valentina Metzingerja (1699–1759), Franca Jelovška (1700–1764) in Antona Cebeja (1722–po 1774) eden glavnih predstavnikov slovenskega baročnega slikarstva.
Razstava spremlja njegove začetke in dela, ki so nastajala ob naslonih na lokalno okolje, čas v Rimu pa tudi njegovo delo po vrnitvi na Kranjsko, kjer je zadnjih devet življenja preživel kot vodilni slikar cerkvenih podob in portretist kranjskega plemstva.
Razstavo, ki sovpada s tristoletnico umetnikovega rojstva, bogato dopolnjujejo konservatorsko-restavratorske predstavitve in opozorila.

Ker je število v skupini omejeno, Vas vljudno prosimo, da se na vodstvo prijavite do petka, 4. junija, na elektronski naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
V kolikor bo interes večji, bomo organizirali dodatni termin.

Vodstvo in vstopnina sta za člane in članice SUZD s poravnano članarino za tekoče leto 2021 in veljavno društveno izkaznico brezplačna.Za ostale velja vstopnina po ceniku Narodne galerije: 5 EUR (odrasli) / 3 EUR (upokojenci, študentje) + 3 EUR doplačila za vodstvo.

Članarino lahko poravnate gotovinsko v tajništvu Oddelka za umetnostno zgodovino FF v Ljubljani vsak delavnik od 11.00 do 13.00 ure ali negotovinsko z vplačilom na transakcijski račun SUZD: 02010-0015640440. Več informacij: http://www.suzd.si/drustvo/clanstvo

Veselimo se ponovnega snidenja.

Več informacij o razstavi:
https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/fortunat-bergant?id=4743

^{19. 5. 2021}

Spomladanski cikel predavanj

dr. Andrej Smrekar

Risbe Janeza Potočnika

torek, 25. maj, ob 18.00 (aplikacija Zoom)

Predavanje bo potekalo na povezavi https://bit.ly/3hEI3Xs 

Izidor Cankar je leta 1924 katalogiziral in objavil konvolut risb Janeza Potočnika, ki jih je Simon Ogrin leta 1923 ali nekaj prej poklonil Narodni galeriji. Očitno pa Potočnikovih risb v sangvini in sepiji, ki jih je hranil Narodni muzej, Cankar ni poznal, niti risb ekspresivnih glav iz Državne obrtne šole, ki so po letu 1945 prišle v zbirko Narodne galerije. Celoten tridelni fond je veliko bolj zgovoren in nam Potočnikovo delo pokaže v drugačni luči. Izidor Cankar je poznal samo risbe po antični in baročni plastiki, ki naj bi jih Potočnik risal po grafičnih predlogah, druge pa so nastale tudi po živem modelu. Med njimi je Cankar imel odrezano risbo moškega akta z rdečo kredo samo za vzorec na hrbtu glave orientalca s turbanom. Zavrnil je vsako možnost, da bi Potočnik študiral na Dunaju, ker Potočnika v univerzitetnih matrikulah ni bilo najti.

Preberite več: Predavanje Risbe Janeza Potočnika

^{6. 5. 2021}

Spomladanski cikel predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Ikonografska enigma gornjegrajskega pečata

Vabimo Vas na spletno predavanje doc. dr. Mije Oter Gorenčič

v torek, 11. maja, ob 18. uri preko spletne platforme Zoom.

Predavanja se udeležite na povezavi https://zoom.us/j/93804402030?pwd=aHdndjZCTmpMdmJOUUg3NDVrZm1yQT09

V predavanju bo predstavljena malo znana, a ikonografsko izjemno privlačna upodobitev na pečatu konventa gornjegrajskega benediktinskega samostana, ki je prvič odtisnjen na listini iz leta 1337. V dosedanjih, sicer zelo redkih omembah najdemo ambivalentne interpretacije pečatne upodobitve, tako da v literaturi na vprašanje, za kateri ikonografski motiv gre, ni odgovorjeno. Pisci so si enotni v tem, da je v središču pečatnega polja križani Kristus, jabolko spora pa je figura, ki stoji za njim. Ta je bila interpretirana kot Bog Oče, kot Marija in kot Ecclesia. Pregled vseh ohranjenih odtisov na listinah omogoča nedvoumno ugotovitev, da je v osrednjem polju pečata upodobljena ženska, ki v rokah drži križ. V predavanju bo avtorica prvič ikonografsko razrešila in kontekstualizirala enigmatično upodobitev, ki jo v srednjeveški umetnosti oziroma ikonografiji najdemo izjemno redko. Opravljena raziskava je pokazala, da je pečatna upodobitev prava zakladnica intelektualne širine in razgledanosti gornjegrajskega konventa in celo izjemnega pomena v celotni zahodnoevropski zgodovini umetnosti.

Doc. dr. Mija Oter Gorenčič je višja znanstvena sodelavka in predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njena raziskovalna področja so srednjeveška arhitektura, srednjeveška monastična umetnost, ikonografija, srednjeveško umetnostno naročništvo idr. Poleg raziskovalne dejavnosti opravlja tudi pedagoško delo, in sicer je docentka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

Udeležba na predavanju je brezplačna. Prijazno vabljeni!

^{13. 4. 2021}

Slavnostna razglasitev nagrade in priznanj Izidorja Cankarja

Vabimo Vas na slavnostno razglasitev nagrade in priznanj Izidorja Cankarja za leto 2021

v četrtek, 22. aprila 2021 ob 13. uri

na povezavi:  https://zoom.us/j/93128956146 

Slavnostna podelitev je zaradi trenutnih epidemioloških razmer prestavljena na 22. september 2021.

Dr. Andrej Smrekar

predsednik SUZD

^{7. 3. 2021}

I. redni občni zbor Slovenskega umetnostnozgodovnskega društva

Spoštovane kolegice in kolegi,

sklicujem I. redni občni zbor

v četrtek, 8. aprila 2021, ob 13. uri

po aplikaciji Zoom

Dnevni red:         

1. Izvolitev delovnega predsedstva in ugotovitev sklepčnosti
2. Dopolnilo statuta
3. Poročilo o delu v letu 2020 in delovni načrt za 2021
4. Volitve
5. Razno

Povezava za udeležbo preko Zooma: https://zoom.us/j/96469068044

Andrej Smrekar
predsednik SUZD

Umetnostna zgodovina v srednji Evropi leta 1918 – prelom ali kontinuiteta?

Posvet ob stoletnici umetnostne zgodovine na ljubljanski univerzi

Ljubljana, 23.–24. januar 2020

Preberite več: Umetnostna zgodovina v srednji Evropi leta 1918 – prelom ali kontinuiteta?

Predavanje Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Perspektivne doktorske disertacije

torek, 12. novembra ob 18. uri
Avditorij Narodne galerije, vhod Prešernova 22

Dr. Alenka Di Battista, ZVKDS OE Nova Gorica in ZRC SAZU UIFS
Arhitekturno ustvarjanje med obema vojnama na Slovenskem. Revija Arhitektura in krog njenih sodelavcev

Na predavanju bodo predstavljeni izsledki doktorske disertacije o prvi jugoslovanski strokovni mesečni reviji za stavbno, likovno in uporabno umetnost Arhitektura, ki so jo izdajali mladi slovenski arhitekti med letoma 1931 in 1934 v Ljubljani v sodelovanju z arhitekti iz Zagreba, Splita, Sarajeva in Beograda. Revija doslej ni bila deležna temeljite znanstvene obravnave, saj je bila v strokovni literaturi vedno le bežno omenjena oziroma upoštevana kot vir informacij za raziskovanje arhitekture, urbanizma in notranjega oblikovanja med obema vojnama. Predstavljene bodo zato okoliščine njenega nastanka in nadaljnjega delovanja. Osvetljeni bojo odzivi stroke na njeno izhajanje, dopolnjene pa hipoteze za njen zaton. Analiza objavljenih vsebin bo utemeljila njeno prelomno vlogo za razvoj specializirane strokovno znanstvene periodike na prostoru tedanje Kraljevine Jugoslavije in izpostavila posebnosti, po katerih se je Arhitektura razlikovala od sočasnih domačih in tujih strokovnih revij. Posebna pozornost bo namenjena tudi orisu njene mednarodno vpetosti, ki je revijo in posledično tudi delovanje jugoslovanskih arhitektov postavila na širšo evropsko raven.

Vstop je prost.

Predavanji v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac ob razstavi Obrazi ekspresionizma / Odtisi duha:

v četrtek, 13. septembra, ob 18. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4 

dr. Janina Dahlmanns, Muzej Brücke, Berlin
Most do novih bregov umetnosti: Umetniška skupina Most in nemški ekspresionizem

Janina Dahlmanns (1972) je študirala umetnostno zgodovino, germanistiko in etnologijo v Freiburgu, Kölnu ter v italijanski Pisi. V svoji doktorski disertaciji je obravnavala ustvarjalnost slikarja in grafika Ericha Heckla, enega od štirih ustanoviteljev nemške ekspresionistične skupine Most, ki je delovala med letoma 1905 in 1913. Po opravljenem volonterskem delu v berlinskem muzeju Brücke med leti 2000 in 2002 se je angažirala kot neodvisna umetnostna zgodovinarka in redno sodeluje z institucijo, ki je dobila ime po sloviti skupini. Dahlmannsova je organizirala raznovrstne razstavne projekte, ki so osvetlili delo osrednjih akterjev skupine Most. Objavila je številne prispevke na tematiko te skupine, ki tvori jedro nemškega ekspresionizma in hkrati predstavlja začetek te usmeritve v Evropi.

Dogodek poteka v soorganizaciji z Goethe-Institutom Ljubljana in Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU.

v četrtek, 20. septembra, ob 18. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4 

doc. dr. Marie Rakušanova, Karlova univerza v Pragi
Ekspresionizem kot transkulturni fenomen Srednje Evrope

Marie Rakušanová (1978) je študirala umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Karlove univerzi v Pragi, kjer je doktorirala. Po diplomi se je v okviru štipendij za magistrski in doktorski študij izpopolnjevala na Univerzi v Dortmundu (2001–2002) ter na Tehnični univerzi v Dresdnu (2004–2005). Med leti 2002 in 2009 je službovala kot kustosinja. Od leta 2011 je izredna profesorica na oddelku za umetnostno zgodovino na Karlovi univerzi v Pragi. Vse od začetkov študija je predmet njenega zanimanja češka umetnost z začetka 20. stoletja, s posebnim poudarkom na teoriji in filozofiji, ekspresionizmu kot transnacionalnem fenomenu ter razmerju med nemškim in češkim kulturnim krogom. Na Češkem in v tujini je objavila številne znanstvene članke, je avtorica ter so-avtorica monografij, katalogov in razstav.
Dogodek poteka v soorganizaciji z Veleposlaništvom Češke republike in Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU.

Obe predavanji bosta potekali v angleščini.

Marijan Rupert, Ob jubileju Nataše Golob

RAZPRAVE IN ČLANKI / ESSAYS AND ARTICLES

Robert Peskar, Fragmenti gotskega ciborija iz Kranja / Fragmente des gotischen Ziboriums aus Kranj

Matevž Remškar, Poslikave v cerkvi sv. Marjete na Gradišču pri Lukovici in Mojster Kranjskega oltarja / Murals in the Church of St. Margaret in Gradišče pri Lukovici and the Master of the Altar of Krainburg

Urška Suhadolc, Dolničarjeva Curia Labacensis – načrt za prenovo ljubljanske mestne hiše po augsburškem zgledu / Dolničar's Curia Labacensis – a Plan for the Rebuilding of Ljubljana's Town Hall after Augsburg's Example

Matej Klemenčič, Oltarji križniške cerkve v Ljubljani: sodelovanje Marca Prodija in Antonia Beduzzija? / The Altars of the Church of the Teutonic Order in Ljubljana: a Result of a Collaboration between Marco Prodi and Antonio Beduzzi?

Sara Turk, Baročni oltarji v koprski stolnici in njihova provenienca / Gli altari del duomo di Capodistria e la loro origine

Damir Tulić, Il Cardinale ritrovato: Antonio Gai per l’ex Abbazia di Busco / Ponovno odkriti kardinal: delo Antonia Gaia za nekdanjo opatijo v Buscu

Valentina Pavlič, Jožef Straub in problem avtorstva velikega oltarja v cerkvi sv. Jožefa v Slovenski Bistrici / Joseph Straub and the Question of the Authorship of the High Altar in Saint Joseph Church in Slovenska Bistrica

Katja Mahnič, Razstava zbirke slik v Kranjskem deželnem muzeju 1914. Poskus rekonstrukcije razstavne strategije in njenega pomena / The Exhibition of the Collection of Paintings at the Carniolan Provincial Museum in 1914. An Attempt to Reconstruct Its Display Strategy and Significance

Stanko Kokole, Vojeslav Molè in začetki umetnostnozgodovinskega študija grško-rimske antike na Univerzi v Ljubljani – I. del / Vojeslav Molè and the Earliest Courses in Graeco-Roman Art at the University of Ljubljana – Part I

Ajda Šeme, Program Narodne galerije ob štirideseti obletnici Komunistične partije Jugoslavije leta 1959 – začetek načrtne pedagoške dejavnosti? / The National Gallery of Slovenia and Its 1959 Program Dedicated to the 40th Anniversary of the Communist Party of Yugoslavia – the Beginning of a Planned Educational Activity?

IN MEMORIAM

Primož Lampič, Mag. Mirko (Bogomir) Kambič: življenje in delo

doc. dr. Laris Borić: Preoblikovanja Cresa v zgodnjem novem veku
Oddelek za umetnostno zgodovino FFUL, četrtek, 27. 11. 2014, ob 9.00

Oddelek za umetnostno zgodovino in SUZD vas vabita na predavanje doc. dr. Larisa Borića (Odjel za povijest umjetnosti, Sveučilište u Zadru) z naslovom:

Preoblikovanja Cresa v zgodnjem novem veku
(Ranonovovjekovne transformacije grada Cresa)

Predavanje bo v četrtek, 27. 11. 2014 ob 9.00 v predavalnici 343 na Filozofski fakulteti. Predavanje bo v hrvaščini.

Preberite več: [SUZD] predavanje dr. Larisa Borića