A+ | A | A-

Predstavitve

Nataša Kavčič
Počastitev 90. obletnice ljubljanskega Oddelka za umetnostno zgodovino

90let190let290let390let4

Univerza v Ljubljani je v akademskem letu 2009/10 praznovala 90. obletnico. Skupaj z njo tudi Filozofska fakulteta in njen oddelek za umetnostno zgodovino, ki je v počastitev jubileja v četrtek, 2. decembra 2010, pripravil slavnostno akademijo. Dogodek je pospremila priložnostna razstava v avli Filozofske fakultete: najpomembnejši mejniki v devetih desetletjih študija umetnostne zgodovine na ljubljanski Univerzi so skrbno izbrani in ujeti v nekaj vitrin in panojev. Razstava je majhna, a njena pripoved je nadvse bogata.

Matej Klemenčič
Uvodni pozdrav
Počastitev 90. obletnice ljubljanskega Oddelka za umetnostno zgodovino

Spoštovane kolegice in kolegi, cenjeni gosti,
pred dobrimi 90 leti, pravzaprav vsaj že decembra leta 1918, je bilo določeno, da bo na bodoči ljubljanski univerzi tudi katedra za umetnostno zgodovino. Prvi kandidat zanjo je bil Avguštin Stegenšek, eden prvih šolanih umetnostnih zgodovinarjev med Slovenci, ki je na bogoslovju v Mariboru že predaval umetnostno zgodovino. Stegenšek, graški doktorant Josefa Strzygovskega, je ponudbo zavrnil, tako da je bila naloga vzpostavitve študija zaupana Izidorju Cankarju.

Nataša Golob
Pogled na 90 let umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani
Počastitev 90. obletnice ljubljanskega Oddelka za umetnostno zgodovino

Spoštovane kolegice in kolegi,
danes se nismo zbrali zaradi nas, ki še aktivno živimo svoje načrte in smo vpeti v naloge umetnostnih zgodovinarjev, pač pa zaradi kolegov, ki sicer niso vstopili v ta prostor, pa so vseeno med nami, živi, polni sporočil. Jubilej, ne oziraje se, kako visok je, nas potegne v preteklost in razmislek o njej.
Večji del današnjega srečanja bo namenjen kolegom, ki so v prvih desetletjih 20. stoletja pripravljali prostor umetnostni zgodovini v slovenski družbi in na slovenski, ljubljanski univerzi: pogledi na zgodovino naše vede v skupine oz. generacije, četudi so navzven nenaravni in zaokrožanje po desetletjih ni povsem realno, so ob taki priložnosti, ko se jasneje izriše pomen prelomnic ob nekaterih dogodkih, dovolj utemeljeni.

Mateja Kos
Slikarska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije

JakopicSvSorodstvoCerkJezero

Pred dobrima dvema letoma sem od svoje predhodnice, Jasne Horvat, prevzela skrbništvo nad zbirko slik. To je bil ravno čas, ko se je počasi začela zaključevati selitev gradiva iz začasnih depojskih prostorov v nove, na Maistrovi ulici. Pri pregledu gradiva sem ugotovila, da je zbirko pravzaprav težko opisati v nekaj stavkih. To pa predvsem zato, ker dela v njej niso takšna, kot sem si ves čas predstavljala. Nekako se je namreč izoblikovalo mnenje, da gre za (s stališča umetnostne zgodovine) manj pomembna dela in morda nekatera vrhunska dela, ki so se v zbirki znašla bolj ali manj naključno. Najprej lahko ugotovimo, da zbirka slik Narodnega muzeja Slovenije ni samo ostanek tistega, kar so kot manj zanimivo v muzeju pustili kustosi Narodne galerije. V njej je v resnici kar precej dovolj zanimivih in pomembnih del. Da je zbirka zelo raznorodna in v njej dela različne kvalitete, je bilo seveda znano, tudi kustodinja Jasna Horvat je na ta paradoks ves čas opozarjala. Vendar je šele pregled gradiva v polni meri pokazal, da je res tako.

Helena Trebar
9. slovenski bienale ilustracije
Galerija Cankarjevega doma, od 17. novembra 2010 do 10. februarja 2011

Galerija Cankarjevega doma devetič zapored na ogled postavlja ilustracije slovenskih umetnikov. Tokrat jih je izbrala in nekatere posebej nagradila petčlanska strokovna žirija, ki so jo sestavljali Črtomir Frelih, Radovan Jenko, Judita Krivec Dragan, Alenka Vidrgar in vodja projekta Nina Pirnat-Spahić. Med 112 prijavljenimi ilustratorskimi projekti so žiranti 5. oktobra 2010 na razstavo uvrstili 55 avtorjev in eno avtorsko skupino.

Mateja Kos
Umetnost in znanost
Poročilo z mednarodne konference

V dneh od 7. do 10. novembra 2010 je v Van Goghovem muzeju v Amsterdamu potekala mednarodna konferenca Synchrotron Radiation in Art & Archaeology. Gre za tradicionalno srečanje znanstvenikov, ki poteka vsaki dve leti na različnih lokacijah. Velika večina udeležencev je bodisi znanstvenikov v ožjem pomenu besede (torej fizikov, kemikov ipd.) ali konservatorjev-restavratorjev. Predstavnikov humanističnih ved je vedno samo za vzorec, kar me vsakokrat znova začudi. Tokrat smo bili med več kot sedemdesetimi udeleženci trije kustosi.
Tokratna konferenca je bila posvečena predvsem premični kulturni dediščini. Referenti so predstavili vrsto novih (znanstvenih) pristopov k ugotavljanju avtentičnosti, originalnosti, avtorstva in datacije del.

Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam