Vabilo na predavanje

ICCHS - Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave – v sodelovanju s Slovenskim umetnostnozgodovinskim društvom vabi na drugo predavanje v jesenskem ciklu predavanj SUZD

v četrtek, 19. oktobra 2023 ob 18.00
v veliki predavalnici št. 34 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (pritličje glavne stavbe, desno).

Naš tokratni gost je umetnostni zgodovinar, poznavalec zgodnjenovoveškega kiparstva

dr. EIKE SCHMIDT, direktor galerije Uffizi, Firence
s predavanjem
Leonhard Kern: A European Sculptor of the 17th Century / Leonhard Kern: Evropski kipar 17. stoletja

Leonhard Kern je bil eden najpomembnejših nemških kiparjev prve polovice 17. stoletja. Njegova dela, še posebej slonokoščena, so končala v številnih dvornih in plemiških zbirkah. V svojem delu je tematsko posegal ne le po tedaj običajni verski in mitološki tematiki, ampak se je v okviru žanrske tematike lotil tudi grozot tridesetletne vojne, ki jo je v Schwäbisch Hallu tudi sam doživel. Prvo dokumentirano in ohranjeno delo Leonharda Kerna hranijo v Pokrajinskem muzeju Maribor. Gre za dva reliefa z nekdanjega velikega oltarja cerkve v Gornjem Gradu, ki ga je za to rezidenco ljubljanske škofije leta 1613 naročil škof Tomaž Hren.

Dr. Eike Schmidt je od leta 2015 direktor enega največjih svetovnih muzejev, Galerij Uffizi (Gallerie degli Uffizi), kjer trenutno zaključuje svoj drugi mandat. Po študiju v Heidelbergu je med letoma 1994 in 2001 deloval na nemškem umetnostnozgodovinskem inštitutu v Firencah (Kunsthistorisches Institut in Florenz), nato od 2001 do 2006 v National Gallery of Art v Washingtonu in med 2006 in 2008 v J. Paul Getty Museum v Los Angelesu. Dve leti je bil direktor oddelka za kiparstvo londonske dražbene hipe Sotheby’s, med 2009 in 2015 pa vodja oddelka za umetno obrt, tekstil in kiparstvo v Minneapolis Institute of Arts. Po prevzemu vodenja Galerij Uffizi je bil izbran za novega direktorja dunajskega Kunsthistorisches Museum, a se je mestu odpovedal v prid drugemu mandatu v Firencah. Raziskovalno delo dr. Schmidta je povezano z zgodnjenovoveškim kiparstvom in zbirateljstvom, doktoriral je z nalogo o medičejski zbirki slonokoščenega kiparstva poznega 16. in 17. stoletja (v obliki monografije Das Elfenbein der Medici je disertacijo izdal leta 2012).

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku, sledil bo pogovor z gostom, vodil ga bo doc. dr. Stanko Kokole, Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 

Vljudno vabljeni!

Vljudno vas vabimo na predavanje

dr. Tomislava Vignjevića 

Grbi slovenskih dežel v umetninah, povezanih z Maksimilijanom I.

v torek, 24. oktobra 2023, ob 18. uri
v Avditoriju Narodne galerije, vhod Prešernova 22

V času vladavine cesarja Maksimilijana I. (1459-1519) je po njegovem naročilu nastala cela vrsta izjemnih umetnin, ki so nadvse pomembni propagandni in umetniški spomeniki tega obdobja začetka novega veka. V tem okvirju so nastala tudi dela, ki so povezana s slovenskimi deželami, saj so na njih grbi notranjeavstrijskih dežel, ki lahko med drugim ponazarjajo »kraljevino Sklavanijo«, kot si jo je zamislil Maksimilijan I., ali pa pričajo o njegovih vladarskih aspiracijah. Predavanje bo zatorej posvečeno grbom slovenskih dežel na slovitem Slavoloku Maksimilijana I., na Zmagoslavnem pohodu in v Grbovni knjigi. Ta dela nam zelo natančno predstavijo umetniška hotenja in politične načrte Maksimilijana I., tudi v povezavi s slovenskimi deželami.

Tomislav Vignjević (1962) je umetnostni zgodovinar in likovni kritik. Področja, ki se jim posveča, so predvsem poznogotska in renesančna ter moderna in sodobna umetnost. Bil je višji kustos v Narodni galeriji (1992-2000) in izredni profesor na Univerzi na Primorskem (2005-2017), od 2004 pa je zaposlen na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru. Deluje tudi kot zunanji sodelavec Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Je avtor petih knjig (Mojster Kranjskega oltarja (1996), Trije redovi sveta (2004), Mrtvaški ples v Istri: Beram in Hrastovlje (2013), Besede o podobah (2018), Depictions of the three orders and estates (2019)) ter številnih razprav in katalogov o starejši in moderni umetnosti. Težišče njegovih raziskav je na ikonoloških aspektih umetnosti in na politični ikonografiji zgodnje novoveškega slikarstva.

Vljudno vas vabimo na predavanje

dr. Renate Komić Marn

Rodbinske portretne galerije grofov Auersperg na gradovih Turjak, Gornja Radgona in Križ

v torek, 10. oktobra 2023, ob 18. uri
v Avditoriju Narodne galerije, vhod Prešernova 22

Predavanje lahko v živo spremljate tudi na ZOOMu: https://us06web.zoom.us/j/82896339090?pwd=bRaywiTiVhBioFis93FbXJvYJ9QkQl.1 

Rodbina Auersperg je kot najznamenitejša plemiška rodbina na Kranjskem z zgodovinskega in genealoškega vidika zelo dobro preučena, umetnostno naročništvo in zbirateljstvo njenih članov pa je bilo doslej deležno manj pozornosti. V predavanju bodo predstavljene zbirke portretov članov rodbine Auersperg, ki so jih nekdaj hranili na gradovih Turjak, Gornja Radgona in Križ. Portretne galerije na teh gradovih poleg prvotnih lastnikov povezuje tudi dejstvo, da se niso ohranile. Na podlagi primerjalne analize arhivskih, slikovnih in drugih virov je mogoče določiti ali predlagati identifikacijo portretirancev, preliminarni rezultati raziskav pa omogočajo pogojno atribucijo portretov in v nekaterih primerih tudi določanje njihovih sedanjih hranišč.

Dr. Renata Komić Marn je znanstvena sodelavka na ZRC SAZU (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta) v Ljubljani. Raziskuje zgodovino umetnostnih zbirk in zbirateljstva v 19. in 20. stoletju s poudarkom na provenienci umetnin, posveča se tudi portretnemu slikarstvu. Za disertacijo o zbirki Edvarda in Karla Strahla (Strahlova zbirka v Stari Loki in njena usoda po letu 1918, 2016) je prejela nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Udeležba na predavanju je brezplačna.

Toplo vas vabimo na strokovno ekskurzijo Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Po vipavskih poteh baročnega slikarja Antona Cebeja

v soboto, 7. oktobra 2023

Vodil bo dr. Ferdinand Šerbelj.

Lani je minilo 300 let od rojstva enega najpomembnejših slovenskih baročnih slikarjev Antona Cebeja. Rodil se je 23. maja 1722 v takrat vipavski župniji sv. Jurija v Šturjah, danes neločljivem delu Ajdovščine. Arhivska poročila o Cebeju so skromna, na srečo pa nam ostajajo dela, ki so slikovit kažipot njegovega življenja in ustvarjalnosti. Med njimi gotovo prevladujejo izjemne poslikave župnijskih cerkva zgornje Vipavske doline, ki si jih bomo ogledali.
Na poti se bomo srečali tudi z deli še dveh predstavnikov ljubljanske baročne četverice slikarjev, s freskami Franca Jelovška in oltarnimi slikami Valentina Metzingerja.

 Program:
Odhod iz Ljubljane s parkirišča v Tivoliju ob 8.00.
Naš prvi postanek bo v idiličnem okolju cerkvice Sv. kozme in Damijana v Podbrju pri Nanosu. Pot bomo nadaljevali do bližnje strnjene vasi Slap, kjer je tamkajšnji ž. c. sv. Matije Jelovšek leta 1744 poslikal kapelo sv. Notburge, Metzinger pa zanjo naslikal oltarno sliko. Zatem se bomo z avtobusom odpeljal v Vipavo, kjer si bomo ogledali ž. c. sv. Štefana. Tam se bomo srečali s freskami F. Jelovška in slikami V. Metzingerja. Pot bomo nadaljevali do cerkve sv. . Petra pod Dobravljamo, ki velja za galerijo Cebejevega slikarstva.

Med ogledi si bomo vzeli čas za druženje ob kavi ali kapljici odličnih vipavskih vin, zaključili pa s kosilom.
Prevideni prihod v Ljubljano je okoli 18.00.
Cena: 60,00 EUR (v ceno je vključeno tudi kosilo brez pijače)
V primeru večjega števila prijav bo cena ekskurzije nižja.

Prijave zbiramo do ponedeljka, 2. oktobra, na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Vabilo na predavanje Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

v četrtek, 25. maja 2023, ob 18.00
Dvorana štirih letnih časov SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje
in na platformi Zoom https://us02web.zoom.us/j/83459455465?pwd=YzhYTW1jL2kwcHhuN04vc0JqQUJHUT09 

dr. Anja Iskra
Kulturna politika in likovna umetnost v Mariboru v času nemške okupacije 1941–1945

Maribor je po napadu sil osi na Kraljevino Jugoslavijo in razkosanju slovenskega ozemlja med štiri okupatorje postal središče nemške začasne pokrajinske enote Spodnja Štajerska. Ker je bil glavni cilj okupacijske politike na Spodnjem Štajerskem formalnopravna priključitev tega ozemlja k pokrajini Štajerski, so začele nemške oblasti tu izvajati strogo raznarodovalno politiko, znotraj katere je imela pomembno vlogo tudi kulturna politika. V predavanju bodo na podlagi arhivskega gradiva predstavljena dva fenomena, ki odslikavata nemška politična prizadevanja po čimprejšnjem ponemčenju tega ozemlja z (iz)rabo tamkajšnje kulturne dediščine. Prvi fenomen je organizacija umetniškega življenja z vzpostavitvijo mariborske podružnice graškega Združenja štajerskih umetnikov in ljubiteljev umetnosti ter prirejanjem ideološko zaznamovanih likovnih razstav. Drugi fenomen pa so nacistične zaplembe kulturnozgodovinskih predmetov ter nacistično razumevanje oziroma odnos do spodnještajerske kulturne dediščine.

Anja Iskra je zaposlena kot asistentka z doktoratom na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta, ZRC SAZU in kot asistentka na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Njene raziskave se osredotočajo zlasti na nemško nacionalsocialistično kulturno politiko okupirane slovenske Štajerske, na problematiko razmerja med umetnostjo in politiko ter ideološko instrumentalizacijo kulturne dediščine v 20. stoletju.

Udeležba je brezplačna.

Soorganizator predavanja je ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta.

Vabilo na predavanje Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

v četrtek, 18. maja 2023, ob 18.00
Dvorana štirih letnih časov SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje
in na platformi Zoom https://us02web.zoom.us/j/81241286753?pwd=cWlmaWRHWHlmMjliZ1FuSElKeHpzUT09 

Giulia Brunello in Raphaël Bortolotti
Italijansko deželno gledališče v 19. stoletju: organizacija, repertoar in izvirna scenska oprema Teatra Sociale v Feltrah

V prispevku bo predstavljen projekt o gledališču Teatro Sociale iz 19. stoletja v Feltrah, katerega posebnost je, da se je v njem poleg originalne odrske opreme ohranil tudi prvotni avditorij iz prve polovice 19. stoletja. Naše raziskave se osredotočajo predvsem na zgodovino gledališča od začetka v času habsburške in francoske vladavine do združitve Italije.

Naš projekt na podlagi arhivskih virov in izvirne odrske opreme to gledališče obravnava z različnih vidikov: upravljanja gledališke družbe in oblike njene organizacije, pokroviteljev/vlagateljev in njihovih mrež, repertoarja in predstav, arhitekture in njene notranje ter odrske opreme. Analiza tega gledališča z družbeno-kulturnega vidika omogoča poglobljen pregled pomembnega in razširjenega pojava širjenja deželnih gledališč v italijanskih deželah pred združitvijo Italije v 19. stoletju, po drugi strani pa nam Teatro Sociale omogoča, da opozorimo na posebnost tega gledališča: ohranjenost izvirne odrske opreme iz 19. stoletja.

Dekoracija, ki je še ohranjena v Feltrah, predstavlja posebne metodološke izzive za umetnostno zgodovino. Kako preučevati izvirne scenske elemente, ko pa jih je ostalo tako malo? Kakšne vire je mogoče uporabiti? Katere informacije je mogoče črpati iz njih? Odrska oprema v Feltrah je bila nedavno restavrirana in je še vedno predmet razprav o njeni uporabi in o odnosu meščanov ter širše javnosti do nje.
 
Biografija
Giulia Brunello
Postdoktorska raziskovalka dr. Giulia Brunello se ukvarja z raziskavami na področjih družbene zgodovine, zgodovine spola in kulturne zgodovine na Università degli Studi v Padovi. Trenutno sodeluje z interdisciplinarno skupino pri SNSF projektu na Univerzi za umetnost v Bernu (HKB) z naslovom Italijansko deželno gledališče in Risorgimento. Organizacija, repertoar in izvirna odrska dekoracija Teatra Sociale v Feltrah 1797–1866". Fokus njenega raziskovanja je organizacija in upravljanje gledališč s poudarkom na definiranju vloge posameznega deležnika, rekonstrukciji mrež gledaliških skupin in impresarijev ter osvetljevanju vloge odrskih delavcev.
 
Raphaël Bortolotti
Raphaël Bortolotti je leta 2017 izvedel za obstoj originalne odrske opreme iz 19. stoletja v gledališču mesteca Feltre v severni Italiji. Njegovo odkritje je pripeljalo do mednarodnega projekta pod okriljem Univerze za umetnost v Bernu (HKB) "Italijansko provincialno gledališče in Risorgimento, ki ga je podprla Švicarska nacionalna znanstvena fundacija, pri kateri je bil Bortolotti zaposlen kot znanstveni sodelavec (https://www.hkb-interpretation.ch/projekte/ feltre). Raphaël Bortolotti ima magisterij iz umetnostne zgodovine Univerze v Lausanni in magisterij iz baročnega petja na Schola Cantorum Basiliensis. V okviru omenjenega projekta pripravlja doktorat iz umetnostne zgodovine o italijanskem odrskem slikarstvu v 19. stoletju pod somentorstvom Marie Ide Biggi (Università Ca'Foscari, Benetke) in Philippa Kaenela (Univerza v Lausanni).

Udeležba je brezplačna. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
 

^{9. 4. 2023}

Slavnostna podelitev nagrade in priznanj Izidorja Cankarja

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo Vas vljudno vabi na slavnostno podelitev

nagrade in priznanj Izidorja Cankarja.

Podelitev bo v ponedeljek, 17. aprila 2023, ob 13. uri v Avditoriju Moderne galerije, Cankarjeva 15, Ljubljana.

Nagrado Izidorja Cankarja v letu 2023 prejme
dr. Blaž Resman, znanstveni svetnik v pokoju, za življenjsko delo pri raziskovanju starejše likovne umetnosti na Slovenskem.

Priznanje Izidorja Cankarja v letu 2023 prejme
dr. Katra Meke za razstavni projekt Fortunat Bergant (1721–1769).

Priznanje Izidorja Cankarja v letu 2023 prejmeta
prof. dr. Matej Klemenčič in prof. dr. Enrico Lucchese za organizacijo in izvedbo mednarodnega simpozija Patrons, Intermediaries and Venetian Artists in Vienna and Imperial Domains (1650–1750) ter uredništvo istoimenske znanstvene monografije.

Priznanje Izidorja Cankarja v letu 2023 prejmejo
Oddelek dokumentacija – arhiv Moderne galerije in kustosinje Jana Intihar Ferjan, Bojana Rogina in Teja Merhar, za izjemni prispevek k oblikovanju, hranjenju in proučevanju arhiva podatkov na področju likovne/vizualne umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem.

Utemeljitve so dostopne na povezavi.

^{9. 4. 2023}

I. redni občni zbor Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Spoštovane kolegice in kolegi,

sklicujem I. redni občni zbor SUZD
v torek, 9. maja 2023, ob 15. uri
v Avditoriju Narodne galerije, Ljubljana.

Dnevni red:
1. Izvolitev delovnega predsedstva in ugotovitev sklepčnosti
2. Vsebinsko in finančno poročilo SUZD 2022
3. Poročilo nadzornega odbora
4. Program dela za 2023/2024
5. Izbris članov
6. Razno

Dr. Helena Seražin
predsednica SUZD

Javni razpis in poziv za predlaganje kandidatov za nagrado in priznanja Izidorja Cankarja leta 2023

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo na podlagi statuta društva in v skladu s pravilnikom, objavljenim na spletni strani društva

objavlja

JAVNI RAZPIS IN POZIV ZA PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA NAGRADO, PRIZNANJE IN ČASTNO PRIZNANJE IZIDORJA CANKARJA

za življenjsko delo in za izjemne raziskovalne dosežke ter za posebne zasluge na področju umetnostne zgodovine in drugih z umetnostno zgodovino sorodnih ved.

Kandidate za nagrade, priznanja in častna priznanja lahko predlagajo strokovne organizacije, ki opravljajo strokovne naloge, posamezniki na področju umetnostne zgodovine in varstva kulturne dediščine ter člani društva. Pisne predloge s podatki naj predlagatelji pošljejo na naslov:

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo
c/o Oddelek za umetnostno zgodovino
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 
Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana
s pripisom: za nagrade Izidorja Cankarja – ne odpiraj!

Rok za predložitev predlogov je 18. februar 2023.

Več informacij na povezavi. 

Plačilo članarine za leto 2023

Spoštovane članice, spoštovani člani,

članarino za leto 2023 lahko poravnate na dva načina:

Negotovinsko z vplačilom na transakcijski račun SUZD: SI56 0201 0001 5640 440, pri tem obvezno navedite svoje osebne podatke (ime, priimek in naslov) in namen nakazila ''članarina + leto, za katero plačujete članarino''. Po prejemu nakazila vam lahko nalepko pošljemo po pošti ali jo po dogovoru prevzamete v Narodni galeriji.

Gotovinsko plačilo je trenutno možno le po predhodnem dogovoru pri Tjaši Debeljak Duranović v Narodni galeriji (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., 01 /24 15 435).

V tajništvu Oddelka za umetnostno zgodovino FF do nadaljnjega članarine ni možno plačati.
Hvala za razumevanje.