SUZD

^{7. 3. 2021}

I. redni občni zbor Slovenskega umetnostnozgodovnskega društva

Spoštovane kolegice in kolegi,

sklicujem I. redni občni zbor

v četrtek, 8. aprila 2021, ob 13. uri

po aplikaciji Zoom

Dnevni red:         

1. Izvolitev delovnega predsedstva in ugotovitev sklepčnosti
2. Dopolnilo statuta
3. Poročilo o delu v letu 2020 in delovni načrt za 2021
4. Volitve
5. Razno

Povezava za udeležbo preko Zooma: https://zoom.us/j/96469068044

Andrej Smrekar
predsednik SUZD

Umetnostna zgodovina v srednji Evropi leta 1918 – prelom ali kontinuiteta?

Posvet ob stoletnici umetnostne zgodovine na ljubljanski univerzi

Ljubljana, 23.–24. januar 2020

Preberite več: Umetnostna zgodovina v srednji Evropi leta 1918 – prelom ali kontinuiteta?

Predavanje Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Perspektivne doktorske disertacije

torek, 12. novembra ob 18. uri
Avditorij Narodne galerije, vhod Prešernova 22

Dr. Alenka Di Battista, ZVKDS OE Nova Gorica in ZRC SAZU UIFS
Arhitekturno ustvarjanje med obema vojnama na Slovenskem. Revija Arhitektura in krog njenih sodelavcev

Na predavanju bodo predstavljeni izsledki doktorske disertacije o prvi jugoslovanski strokovni mesečni reviji za stavbno, likovno in uporabno umetnost Arhitektura, ki so jo izdajali mladi slovenski arhitekti med letoma 1931 in 1934 v Ljubljani v sodelovanju z arhitekti iz Zagreba, Splita, Sarajeva in Beograda. Revija doslej ni bila deležna temeljite znanstvene obravnave, saj je bila v strokovni literaturi vedno le bežno omenjena oziroma upoštevana kot vir informacij za raziskovanje arhitekture, urbanizma in notranjega oblikovanja med obema vojnama. Predstavljene bodo zato okoliščine njenega nastanka in nadaljnjega delovanja. Osvetljeni bojo odzivi stroke na njeno izhajanje, dopolnjene pa hipoteze za njen zaton. Analiza objavljenih vsebin bo utemeljila njeno prelomno vlogo za razvoj specializirane strokovno znanstvene periodike na prostoru tedanje Kraljevine Jugoslavije in izpostavila posebnosti, po katerih se je Arhitektura razlikovala od sočasnih domačih in tujih strokovnih revij. Posebna pozornost bo namenjena tudi orisu njene mednarodno vpetosti, ki je revijo in posledično tudi delovanje jugoslovanskih arhitektov postavila na širšo evropsko raven.

Vstop je prost.

Predavanji v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac ob razstavi Obrazi ekspresionizma / Odtisi duha:

v četrtek, 13. septembra, ob 18. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4 

dr. Janina Dahlmanns, Muzej Brücke, Berlin
Most do novih bregov umetnosti: Umetniška skupina Most in nemški ekspresionizem

Janina Dahlmanns (1972) je študirala umetnostno zgodovino, germanistiko in etnologijo v Freiburgu, Kölnu ter v italijanski Pisi. V svoji doktorski disertaciji je obravnavala ustvarjalnost slikarja in grafika Ericha Heckla, enega od štirih ustanoviteljev nemške ekspresionistične skupine Most, ki je delovala med letoma 1905 in 1913. Po opravljenem volonterskem delu v berlinskem muzeju Brücke med leti 2000 in 2002 se je angažirala kot neodvisna umetnostna zgodovinarka in redno sodeluje z institucijo, ki je dobila ime po sloviti skupini. Dahlmannsova je organizirala raznovrstne razstavne projekte, ki so osvetlili delo osrednjih akterjev skupine Most. Objavila je številne prispevke na tematiko te skupine, ki tvori jedro nemškega ekspresionizma in hkrati predstavlja začetek te usmeritve v Evropi.

Dogodek poteka v soorganizaciji z Goethe-Institutom Ljubljana in Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU.

v četrtek, 20. septembra, ob 18. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4 

doc. dr. Marie Rakušanova, Karlova univerza v Pragi
Ekspresionizem kot transkulturni fenomen Srednje Evrope

Marie Rakušanová (1978) je študirala umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Karlove univerzi v Pragi, kjer je doktorirala. Po diplomi se je v okviru štipendij za magistrski in doktorski študij izpopolnjevala na Univerzi v Dortmundu (2001–2002) ter na Tehnični univerzi v Dresdnu (2004–2005). Med leti 2002 in 2009 je službovala kot kustosinja. Od leta 2011 je izredna profesorica na oddelku za umetnostno zgodovino na Karlovi univerzi v Pragi. Vse od začetkov študija je predmet njenega zanimanja češka umetnost z začetka 20. stoletja, s posebnim poudarkom na teoriji in filozofiji, ekspresionizmu kot transnacionalnem fenomenu ter razmerju med nemškim in češkim kulturnim krogom. Na Češkem in v tujini je objavila številne znanstvene članke, je avtorica ter so-avtorica monografij, katalogov in razstav.
Dogodek poteka v soorganizaciji z Veleposlaništvom Češke republike in Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU.

Obe predavanji bosta potekali v angleščini.

Marijan Rupert, Ob jubileju Nataše Golob

RAZPRAVE IN ČLANKI / ESSAYS AND ARTICLES

Robert Peskar, Fragmenti gotskega ciborija iz Kranja / Fragmente des gotischen Ziboriums aus Kranj

Matevž Remškar, Poslikave v cerkvi sv. Marjete na Gradišču pri Lukovici in Mojster Kranjskega oltarja / Murals in the Church of St. Margaret in Gradišče pri Lukovici and the Master of the Altar of Krainburg

Urška Suhadolc, Dolničarjeva Curia Labacensis – načrt za prenovo ljubljanske mestne hiše po augsburškem zgledu / Dolničar's Curia Labacensis – a Plan for the Rebuilding of Ljubljana's Town Hall after Augsburg's Example

Matej Klemenčič, Oltarji križniške cerkve v Ljubljani: sodelovanje Marca Prodija in Antonia Beduzzija? / The Altars of the Church of the Teutonic Order in Ljubljana: a Result of a Collaboration between Marco Prodi and Antonio Beduzzi?

Sara Turk, Baročni oltarji v koprski stolnici in njihova provenienca / Gli altari del duomo di Capodistria e la loro origine

Damir Tulić, Il Cardinale ritrovato: Antonio Gai per l’ex Abbazia di Busco / Ponovno odkriti kardinal: delo Antonia Gaia za nekdanjo opatijo v Buscu

Valentina Pavlič, Jožef Straub in problem avtorstva velikega oltarja v cerkvi sv. Jožefa v Slovenski Bistrici / Joseph Straub and the Question of the Authorship of the High Altar in Saint Joseph Church in Slovenska Bistrica

Katja Mahnič, Razstava zbirke slik v Kranjskem deželnem muzeju 1914. Poskus rekonstrukcije razstavne strategije in njenega pomena / The Exhibition of the Collection of Paintings at the Carniolan Provincial Museum in 1914. An Attempt to Reconstruct Its Display Strategy and Significance

Stanko Kokole, Vojeslav Molè in začetki umetnostnozgodovinskega študija grško-rimske antike na Univerzi v Ljubljani – I. del / Vojeslav Molè and the Earliest Courses in Graeco-Roman Art at the University of Ljubljana – Part I

Ajda Šeme, Program Narodne galerije ob štirideseti obletnici Komunistične partije Jugoslavije leta 1959 – začetek načrtne pedagoške dejavnosti? / The National Gallery of Slovenia and Its 1959 Program Dedicated to the 40th Anniversary of the Communist Party of Yugoslavia – the Beginning of a Planned Educational Activity?

IN MEMORIAM

Primož Lampič, Mag. Mirko (Bogomir) Kambič: življenje in delo

doc. dr. Laris Borić: Preoblikovanja Cresa v zgodnjem novem veku
Oddelek za umetnostno zgodovino FFUL, četrtek, 27. 11. 2014, ob 9.00

Oddelek za umetnostno zgodovino in SUZD vas vabita na predavanje doc. dr. Larisa Borića (Odjel za povijest umjetnosti, Sveučilište u Zadru) z naslovom:

Preoblikovanja Cresa v zgodnjem novem veku
(Ranonovovjekovne transformacije grada Cresa)

Predavanje bo v četrtek, 27. 11. 2014 ob 9.00 v predavalnici 343 na Filozofski fakulteti. Predavanje bo v hrvaščini.

Preberite več: [SUZD] predavanje dr. Larisa Borića

VABILO K SODELOVANJU

Spoštovane članice in spoštovani člani Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva,

vljudno vabljeni k sodelovanju na 6. posvetu slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, ki bo potekal 5. in 6. decembra 2014 na temo Slovenska umetnostna zgodovina in njeni producenti. Delovanje in družbena vloga strokovnjakov nekdaj in danes.

Letos mineva deset let od prvega posveta slovenskih umetnostnih zgodovinarjev v organizaciji Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU (Naloge in izzivi umetnostne zgodovine v 21. stoletju; izšlo kot Slovenska umetnostna zgodovina. Tradicija, problemi, perspektive, Ljubljana 2004, dostopno tudi na books.google.si). Takratni posvet je – kljub zavedanju, da je stroka v krizi – morda vzbujal upanje, da se bodo trendi kmalu obrnili. Kako je na izzive in naloge mogoče ali treba gledati danes? Številni spomeniki so bili v tem kratkem obdobju uničeni ali so propadli, raziskovalno delo v humanistiki je manj usklajeno in družbeno priznano, kot je bilo ne le v daljni, temveč tudi bližnji preteklosti. Pa vendar ali pa prav zato je potreba po drugačnem delovanju in razumevanju, kako je bilo in kje smo zdaj, temeljna za uspešno ohranjanje, varovanje, preučevanje, r azumevanje, vrednotenje umetnosti ter strokovnih nalog institucij in posameznikov.

Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti skupaj z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Slovenskim umetnostnozgodovinskim društvom vabi k sodelovanju na 6. posvetu slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, ki bo potekal 5. in 6. decembra 2014 v Ljubljani. Tokrat je tema posveta zgodovina slovenske umetnostne zgodovine in njene vsakokratne družbene vpetosti oziroma relevantnosti. Vpliv stroke in vpliv na stroko se pomembno kažeta skozi biografije in delovanje posameznih umetnostnih zgodovinarjev, zato se jim želimo temeljito posvetiti. Posvet je torej namenjen predvsem predstavitvi, analizi in razpravi o posameznikih, ki so v preteklosti delovali na področju umetnostne zgodovine; od tistih v 19. stoletju, ki še niso imeli (ustrezne) formalne izobrazbe, do (ključnih) protagonistov v 20. stoletju. Zanimajo nas tako biografske in metodološke raziskave kakor tudi kontekstualizacija strokovnega delovanja in posledice tako v stroki kakor v širši družbi. V slovenskem prostoru so delovali številni posamezniki, ki so pomembno vplivali na razvoj stroke, njeno razumevanje v širši javnosti, na varovanje ali uničevanje spomenikov, na razstavno politiko, (univerzitetno) izobraževanje in številna druga področja, ki še vedno sooblikujejo stanje stroke na začetku 21. stoletja. Refleksija preteklosti je ključna tudi za pozicioniranje stroke/strokovnjakov ter razumevanje nalog, pred katerimi stojijo danes.

Vabljeni so tako referenti, ki bi želeli osvetliti delovanje posameznih umetnostnih zgodovinarjev in drugih, ki so v preteklosti preučevali umetnost in umetnostne spomenike, kot tudi tisti, ki želijo razpravljati o aktualnih vprašanjih; zaželeni so 15-minutni referati o življenju in delu posameznikov, študije primerov in širši pogledi na družbeno vpetost umetnostne zgodovine. K sodelovanju vabimo umetnostne zgodovinarje na vseh stopnjah kariere in različnih profilov. Za podrobnejše informacije in prijave (do 20. junija 2014) smo dosegljivi na elektronskem naslovu: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Doc. dr. Barbara Murovec, predstojnica, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Novi trg 2, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.; http://uifs.zrc-sazu.si

Izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki, predstojnica, Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Koroška 160, 2000 Maribor, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.; http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/umetnostna-zgodovina/

Dr. Andrej Smrekar, predsednik, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo; Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.; http://www.suzd.si/

DRUGI IZREDNI OBČNI ZBOR

Spoštovane članice in spoštovani člani SUZD,

vljudno vabljeni na 2. izredni občni zbor, ki bo v četrtek, 17. aprila 2014, ob 17:30, v Mestnem muzeju Ljubljana. Dnevni red:

1. Izvolitev delovnega predsedstva.

2. Ugotovitev sklepčnosti.

3. Izbris neaktivnih članov.

4. Občni zbor se ponovno izreče o legitimnosti novega vodstva ali izvede
volitve.

5. Razno.

Po občnem zboru boste lahko prisluhnili predavanju dr. Tine Potočnik z naslovom:

Trg revolucije v Ljubljani: arhitekturno-urbanistična kompozicija, njeni vzori in pomeni.

Predstavitev zbornika ob sedemdesetletnici ddr. Janeza Höflerja

Petek, 7. 2. 2014, Filozofska fakulteta

Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete in Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo vljudno vabita na slavnostno predstavitev zbornika Historia artis magistra: amicorum discipulorumque munuscula Johanni Höfler septuagenario dicata (uredila Renata Novak Klemenčič in Samo Štefanac), ki je izšel ob ob sedemdesetletnici ddr. Janeza Höflerja, zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani in častnega člana našega društva. 

Slavnostni zbornik vsebuje 46 prispevkov v slovenščini, italijanščini, nemščini in angleščini, ki so jih napisali prijatelji, kolegi in številni učenci profesorja Höflerja.  Predstavitev bo 7. februarja 2014 ob 11. uri na Filozofski fakulteti, v predavalnici 343.

Spoštovane članice in spoštovani člani

Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva,

vljudno vabljeni na ponovoletno srečanje in izredni občni zbor SUZD-a, ki bo

v četrtek, 16. januarja 2014, ob 13. uri, v avli Narodne galerije.

Dnevni red:

1. Finančno in vsebinsko poročilo preteklega mandatnega obdobja
2. Razrešitev dosedanjega vodstva in odborov SUZD-a
3. Predstavitev novega vodstva in društvenega dela v novem mandatnem obdobju
4. Razno

Želimo si, da bi se srečanja udeležili v čim večjem številu.

Dr. Robert Peskar,

podpredsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva